Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 203cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1jaGFuZ2VEYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSM Sklep II Kp 14857/201322.02.2018Pritrditi je pritožbi, ko graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem z ocenjevanjem izpovedb oškodovanca, ne pa v enaki meri tudi s kritično oceno zagovora obdolženca in vseh ostalih izvedenih dokazov.poslovna goljufija - oprostilna sodba - dokazna ocena sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe
VSM Sodba II Kp 24654/201515.02.2018Razumljivost izreka sodbe.razumljivost izreka sodbe - poslovna goljufija
VSM Sklep II Kp 4797/201818.04.2018Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo in poudarilo, da mora zahtevo za preiskavo ali obtožnico sestaviti pristojni tožilec, v konkretnem primeru torej oškodovanec kot tožilec, in sicer v skladu z zakonskimi določbami. Prav tako mora navesti, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter jasno obrazložitev, iz katere bo izhajalo, katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in v kateri so navedena dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov. V kolikor pravnega znanja oškodovanec, kot to tudi sam zatrjuje nima, lahko pooblasti prava veščo osebo (odvetnika) za sestavo obtožnega akta. Nikakor pa tega ne sme storiti sodišče, saj bi se s tem postavilo v vlogo tožilca, oziroma bi takšno ravnanje celo lahko vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče prve stopnje se v zvezi s tem utemeljeno sklicuje tudi na odločbe Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani.zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - pritožba zoper sklep o zavrženju kazenske ovadbe
VSM Sklep II Kp 37106/201519.10.2017Razlika med dokazanostjo kaznivega dejanja in protispisnostjo razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi.kaznivo dejanje - očitek protispisnosti - nedokazanost - poslovna goljufija - predmet pritožbenega preizkusa - vsebina zapisnika - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznega predloga - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
VSM Sklep II Kp 42142/201415.02.2018Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
VSM Sodba II Kp 22454/201517.04.2018Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega...poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - obljuba plačila
VSC Sodba II Kp 49899/201317.04.2018Sklenitev aneksa dne 13. 4. 2010 glede na prvotno sklenjeno pogodbo dne 13. 1. 2004 kljub zavezi najemojemalke, torej obtožene pravne osebe, katere prokurist je bil v času storitve očitanega kaznivega dejanja prvoobtoženi B. G., ne predstavlja v zadostni meri potrebne konkretizacije ravnanja obeh obtoženih do take mere, da bi jima bilo mogoče očitati preslepitev, zaradi česar naj bi družbi T. d.o.o. bilo še naprej dopuščeno uporabljati iste najete poslovne prostore po prej navedeni pogodbi in aneksih. Za očitek preslepitve bi moral namen biti razviden iz samega opisa obtožnega akta s takšnimi tipičnimi ravnanji pogodbenih strank, ki zaradi svojstvenih - posebnih okoliščin omogočajo zaključek na obstoj preslepitve, ne zadošča pa le abstraktna navedba o obstoju preslepitvenega namena in (ne)spoštovanja pogodbenih določil in zaveze o poravnavi zapadlih pogodbenih obveznosti, kot to izhaja iz opisa obtožnega akta oziroma izreka izpodbijane sodbe.poslovna goljufija - preslepitev - plačilo najemnine - sklenitev aneksa k pogodbi
VSL Sklep I Cp 755/201814.05.2018Ker so bile vloge nerazumljive, je sodišče predlagatelja pozvalo, da naj se opredeli, kot kaj naj se vloge obravnavajo, saj iz njih ni mogoče razbrati spornega predmeta in posledično pravne narave postopka, v katerem naj se vloga obravnava. V odgovor na ta poziv je predlagatelj ponovno vložil enako nerazumljivo vlogo, zato je sodišče pravilno vloge zavrglo.nerazumljive vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge
VSRS Sodba I Ips 93283/201021.09.2017S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih lahko zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.

Navedbe v opisu dejanja, da se je obsojenec "dogovoril za obliko in pogoje poslovanja" in da je "vsakokrat obljubljal redno plačilo", ob kasnejši (delni) neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, po presoji Vrhovnega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja sicer navedeno, da je obsojenec (pri sklenitvi in izvajanju pogodb) preslepil drugega s prikazovanjem, da...
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - poslovno sodelovanje - neizpolnitev pogodbenih obveznosti
VSRS Sodba I Ips 52304/201223.11.2017Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Sodba I Ips 47016/2010-9717.10.2013Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi takšnega posla posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil in to še toliko manj takrat, kadar je izrecno naveden rok za izpolnitev.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti
VSM Sodba II Kp 7219/201510.08.2018Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
VSK Sklep II Kp 17231/201720.06.2018Navedbe v opisu dejanja, da se je obdolženec „dogovoril za sodelovanje oz. posel“ in da je "večkrat obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja“, ob kasnejši neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za sodelovanje oz. posel in obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom. Ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, so po stališču pritožbenega...poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - preslepitveni namen
VSL Sodba II Kp 47846/201226.09.2018Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
VSM Sodba II Kp 9652/201310.10.2018Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve.preslepitev - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna goljufija - preslepitveni namen - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
VSRS Sodba I Ips 3704/201415.03.2018Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.

V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
VSL Sklep II Kp 20483/201523.01.2018Postopek prisilne poravnave je namenjen varstvu upnikov in ne njihovemu oškodovanju. Dolžnik namreč zaradi insolventnosti ne more izpolniti vseh zapadlih terjatev, prisilna poravnava pa omogoči, da so upniki obravnavani enako in se na ta način prepreči morebitno privilegirano obravnavanje posameznega ali več posameznih upnikov ter s tem istočasno prikrajšanje ostalih upnikov. Ker je sporni račun zapadel v plačilo po začetku postopka prisilne poravnave, nikoli ne bo poravnan v celoti, temveč bo po določilih ZFPPIPP (po večinski volji upnikov) poplačan le v znesku, ki ustreza sprejeti prisilni poravnavi.

Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko subjekt ne glede na (in)solventnost prevzema obveznosti, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Po 3. točki drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP so takšne obveznosti tudi tiste, ki so namenjene tekoči dobavi blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe.
postopek prisilne poravnave - prisilna poravnava - prevzem obveznosti - redno poslovanje družbe - insolventnost - varstvo upnikov - enako obravnavanje upnikov - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 5567/201411.10.2018Opis kaznivega dejanja predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obtožni akt in mora biti konkretiziran do te mere, da po eni strani omogoča (sodišču) pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja in sklepanje o obstoju ali o neobstoju kaznivega dejanja, po drugi strani pa mora tudi omogočiti, da obdolženec lahko uspešno uresničuje svojo obrambo. Opis dejanja, v katerem je točno in določno navedeno, za kateri predmet (avto) je šlo, z navedbo znamke, številke šasije in cene, priprava pogodbe in zaveza o izročitvi navedenega vozila konkretizira preslepitev oškodovanca s prikazovanjem da bodo obveznosti izpolnjene.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - komisijska prodaja avtomobila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
VSM Sodba II Kp 19624/201628.11.2018Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zavarovalno zastopanje - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnitev obveznosti - načelo zakonitosti
VSM Sodba II Kp 28978/201724.10.2018Preslepitev in preslepitveni namen sta v izpodbijani sodbi določno konkretizirana in opis vsebuje vsa odločilna dejstva, tako da je obdolženki tudi omogočil učinkovito obrambo, sodišču pa pravilno pravno vrednotenje obdolženkinega ravnanja in sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre le za civilno pravno razmerje, ki nima zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja in da je oškodovanec kazenski postopek izkoristil zgolj za to, da bi mimo izvršilnega postopka prišel do poplačila domnevnega dolga.poslovna goljufija - preslepitveni namen - blokada računa - prezadolženost družbe - delo na črno

Izberi vse|Izvozi izbrane