Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 203cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZvcmRlcj1jaGFuZ2VEYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSM sodba IV Kp 16091/201003.04.2014Po oceni pritožbenega sodišča je v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP podana. S prvostopno sodbo je sodišče prve stopnje v škodo obdolženca kršilo kazenski zakon v vprašanju ali je dejanje, za katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. Opis slehernega kaznivega dejanja v sodbi (člen 359/I-1 ZKP) in obtožnici (člen 269/I-2 ZKP) mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Pomembno je, da opis obsega vse prvine posameznega kaznivega dejanja, v prvi vrsti vanj sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja (tako sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 204/2008).opis kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufija
Sodba I Ips 48294/2010-8927.02.2014Znesek premoženjske koristi oziroma škode, ki jo storilec s kaznivim dejanjem povzroči in uresniči tako imenovano privilegirano obliko kaznivega dejanja, sodi med okoliščine, ki za storilca predstavljajo ugodnejši položaj.kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - majhna premoženjska korist - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Pravnik 1-2/2014, str. 8901.01.2014Glosa o interpretacijski diskreciji pri pregonu kaznivega dejanja poslovne goljufijekaznivo dejanje - poslovna goljufija - goljufija goljufivi namen - preslepitveni namenm - privilegirana oblika kaznivega dejanja - načelo sorazmernosti - kvalificirana oblika - objektivni pogoj kaznivosti - premoženjska škoda - premoženjska korist - preslepitev - preslepitev kupcev - lex specialis - prisilna poravnava - stečaj - zamolčanje slabega finančnega stanja - cona kriminalnosti - gospodarska dejavnost - opravljanje gospodarske dejavnosti - sukcesivne dobave - kvazidelikti - naknadno plačilo obveznosti - izvršilni postopek
Sodba I Ips 48478/2010-18920.03.2014S tem, ko je obsojenec pri sklepanju poslov za gospodarsko družbo pred poslovnimi partnerji nastopal kot njen direktor in kot zastopnik, se dogovarjal o dobavi trgovskega blaga za potrebe družbe, za namen sklenitve pogodbe izročal dokumentacijo družbe in podpisoval pogodbe, je (ne glede na to, kakšen status je imel) opravljal gospodarsko dejavnost.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izvajanje dokazov - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost - preslepitev - opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 2308/2010-11208.05.2014V konkretnem primeru je zakonski znak preslepitve v lažni zagotovitvi, da bo opravljeno delo v celoti plačano, čeprav sta obsojenca vedela, da to ne bo mogoče.kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
Sodba I Ips 361/200402.06.2005Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.

Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.

V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
opis kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Sodba I Ips 140/200420.10.2005Preslepiti drugega pomeni ustvariti pri oškodovancu zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Konkretizaciji tega znaka je v opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ zadoščeno z navedbo, da je obtoženec pri oškodovancu z izročitvijo naročilnice za blago ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bo naročene izdelke plačal v roku dospelosti (česar pa ni storil) in je oškodovano podjetje s tem preslepil in zapeljal, da so mu blago izročili.

poslovna goljufija - preslepitev - kazniva dejanja zoper gospodarstvo
Sodba I Ips 228/200601.03.2007ZKP ne predpisuje, da mora sodišče poučiti obtoženca, da lahko zahteva preložitev obravnave za pripravo obrambe zaradi spremembe obtožbe.

S prikrivanjem plačilne nezmožnosti, s tem pa tudi namena, da naročenega ne bo plačal, storilec uresniči zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234. a členu KZ.

prekoračitev obtožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - poslovna goljufija - pravice obrambe - zaslišanje obdolženca - identiteta med obtožbo in sodbo - čas za pripravo obrambe - pouk o pravici do zagovornika - zagovornik pravne osebe - zagovornik obdolženca
Sodba I Ips 266/200713.12.2007Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.

oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu
Sodba I Ips 13304/2009-9406.09.2012Poslovna goljufija predstavlja posebno obliko goljufije, saj je izvršitveno dejanje pri obeh kaznivih dejanjih enako, loči pa se od goljufije v tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, in da ni nujno, da je goljufiv namen podan že s sklenitvijo posla.kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poslovna goljufija - pravice obrambe
VSK sodba Cpg 128/201419.06.20141. Ni dvoma, da državni organi ne morejo preprečiti vseh kaznivih dejanj, prav tako je, gledano za nazaj, vedno možno očitati, da bi državni organi lahko ukrenili še kaj, kar bi pripomoglo k preprečitvi kaznivega dejanja ali zmanjšanju škode in bi jim torej bilo mogoče vedno, ko na koncu dejansko pride do škode zaradi kaznivega dejanja, očitati opustitev dolžnega ravnanja. Odškodninska odgovornost pa ni in ne more biti zastavljena tako široko. Prav zato je merilo protipravnosti neke opustitve predvidljivost negativne posledice (v bistvu je treba ugotoviti, ali je bila vzročna zveza med opustitvijo in nastalo škodljivo posledico predvidljiva). Predvidljivost je potrebno analizirati s časovne perspektive, ko naj bi se protipravno ravnanje dogajalo, in ne na način, za kakšnega se v bistvu zavzema tožeča stranka, ki ukrepe državnih organov ocenjuje ob predpostavki, da bi državni organi že ves čas lahko razpolagali z vsemi informacijami, ki so na koncu pripeljale...trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - opustitev državnih organov - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - Ponzijeva shema - Ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost državnih organov - ukrepi državnih organov - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - odškodninska odgovornost države - pristojnost državnih organov - informativni dokaz - dostop do relevantnih informacij
Pravosodni bilten (PB) 1/2013, str. 18101.01.2013Računalniška goljufija kot nova oblika tradicionalne goljufijegoljufija - prevara - zakonski znaki kaznivega dejanja - opustitev - napake volje - zmota - računalniška prevara - računalniška goljufija - informacijska goljufija - vrste računalniških goljufij - internet - goljufiva prodaja po internetu - nigerijska prevara - prevara 419 - goljufija z elektronskim prenosom denarja - goljufive investicije - vplivanje na ceno delnic - konvencijska ureditev - kibernetski kriminal - mnenja in nasveti - slovenska zakonodaja - poslovna goljufija - posredna informacijska goljufija - preslepitev - preslepitev informacijskega sistema - velika tatvina - osebni podatki - kraja identitete - kriminal identitete - identitetna goljufija - sodna praksa
VSRS Sodba I Ips 2278/2010-17404.09.2014Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik na kršitve iz prvega odstavka tega člena sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
VSRS Sodba I Ips 25746/201316.10.2014Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pravosodni bilten 3/2014, str. 187.15.11.2014Problematika steka pri stečajnem kaznivem dejanjukaznivo dejanje - stek - stečaj - stečajno kaznivo dejanje - stečajna goljufija - poslovna goljufija - namen - goljufivi namen - navidezni stek - realni stek - oškodovanje upnikov - načelo nekaznivosti predhodnega dejanja - izigravanje upnikov - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
VSK sodba III Kp 5961/201328.11.2014Čeprav se je moral sodnik pred predobravnavnim narokom seznaniti z vsebino spisa in dokazi, in si torej tudi na podlagi sprejetega priznanja krivde posameznega obtoženca o zadevi ustvaril mnenje, pa to ne pomeni, da mu ni treba dokazne ocene glede ostalih obtožencev, ki krivde ne priznajo, sprejeti v skladu s 355. členom ZKP, torej, da lahko sodbo opre zgolj na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in sicer potem, ko je vestno pretehtal vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje sprejel sklep o dokazanosti oziroma nedokazanosti dejstev, in to, kot je bilo že povedano, za vsakega obtoženca posebej. Zato dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje krivde glede dveh obtoženk, samo po sebi ne more privesti do zaključka, da iz tega razloga sodnik ne more biti nepristranski glede ostalih obtožencev in da torej nadaljnji kontradiktorni postopek z izvedbo dokazov na glavni obravnavi ne more privesti do drugačnega spoznanja o...bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - sprememba pravne opredelitve - sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - stečajni upravitelj - upnik v stečajnem postopku - premoženjska korist - pomoč - pranje denarja - vedenje o obstoju umazanega denarja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija - varnostni ukrep - prepoved opravljanja dolžnosti stečajnega upravitelja - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija - odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - sprememba sodbe
VSL sklep II Kp 29797/201128.01.2015Sodišče praviloma ne more ustrezno oceniti finančnega stanja gospodarske družbe, saj samo s takšnim znanjem ne razpolaga. Da bi lahko na tej okoliščini utemeljevalo preslepitveni namen storilca, mora angažirati izvedenca ekonomsko finančne stroke.poslovna goljufija - trajnejša nelikvidnost - izvedenstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odgovornost pravnih oseb - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
VSK sodba Cpg 127/201419.06.2014Izvajalec plačilnega prometa je lahko odškodninsko odgovoren proti nalogodajalcu le za nepravilno (glede prave osebe in prave vsote) in za nepravočasno izvršitev naloga (prvi odstavek 24. člena ZPlaP). Banke smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobile po ZPPDFT, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom (prvi odstavek 78. člena ZPPDFT). To pa pomeni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da četudi bi banka že v času izvajanja spornih transakcij vedela za vse (goljufivost N.M. in družbe R.), kar je znano danes, in bi za to izvedela na podlagi dejavnosti, ki jih nalaga ZPPDFT, bi zaradi omenjene zakonske določbe tega ne smela razkriti tožnikom. Tudi po tedaj veljavnem Zakonu o bančništvu (ZBan-1) je bila v prvem odstavku 214. člena predpisana zaupnost vseh podatkov, dejstev in okoliščin o posamezni stranki, s katerimi banka razpolaga, in to ne glede na način, na katerega je banka pridobila te podatke.trditvena podlaga - dokazno breme - konkretne trditve - neskrbnost - vlaganje sredstev - forex trgovanje - izvajalec plačilnega prometa - Ponzijeva shema - ponzijeva piramida - poslovna goljufija - kaznivo dejanje - obljubljeni dobiček - pooblaščeni posredniki - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost banke - ukrepi banke - protipravnost - predvidljivost negativnih posledic - škodljivo ravnanje - odškodninska odgovornost banke - preprečevanje pranja denarja
VSC sodba II Kp 40969/201015.01.2013Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna opredelitev kaznivega dejanja - goljufije - poslovna goljufija
VSRS Sodba I Ips 65939/2010-30218.06.2015Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja

Izberi vse|Izvozi izbrane