Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 205cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00

Dokument: VSL Sodba II Kp 45947/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.02.2019

Institut: poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev

Jedro: Navedba, da je obtoženi kot direktor in solastnik obdolžene pravne osebe najprej poklical oškodovanca in mu naročil, da s svojim avtodvigalom sodeluje pri montaži, nato pa na pomisleke oškodovanca, da mu obdolžena pravna oseba zaradi svoje prezadolženosti ne bo mogla plačati opravljenega dela,... slednjemu zagotovil, da mu bo v primeru neplačila s strani obdolžene pravne osebe sam plačal na podlagi cesijske pogodbe z obdolženo pravno osebo ter mu naročil, naj račun izstavi na obdolženo pravno osebo, s čimer je oškodovanca zavedel, da je opravil naročeno delo in izstavil račun, misleč, da mu bo obtoženi slednjega poravnal, česar pa ni storil in tega tudi ni imel namena storiti že na začetku, nedvomno zadosti zahtevi po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.


Obrazložitev: ... pa so zato brezpredmetna, hkrati nekonkretizirana in pritožnika s takšnimi neutemeljenimi in pavšalni pritožbenimi navedbami pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje ne moreta ovreči.K pritožbi zakonite zastopnice obdolžene pravne osebe11. Pritožnica z posplošenimi in nekonkretiziranimi pritožbenimi navedbami, da iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker se obdolženi pravni osebi očita zgolj to, da je pridobila protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja s tem, da ...
+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 46459/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 20.05.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona

Jedro: Okoliščina, da nek gospodarski subjekt posluje tako, da ima v nekem obdobju, za katerega je tudi sicer značilna plačilna nedisciplina, težave s plačilno sposobnostjo, ne pomeni nujno, da so imeli njegovi predstavniki pri sprejemanju obveznosti svoje poslovne partnerje namen preslepiti.

Dokument: VSM Sodba II Kp 9652/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.10.2018

Institut: preslepitev - konkretizacija zakonskih znakov - poslovna goljufija - preslepitveni namen - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja

Jedro: Dogovor za obliko in pogoje poslovanja ter vsakokratno obljubljanje plačila ob kasnejših neizpolnitvi obveznosti, po spremenjeni sodni praksi, samo zase ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 3704/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 15.03.2018

Institut: poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov

Jedro: Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal... redno plačilo. V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 22454/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 17.04.2018

Institut: poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - obljuba plačila

Jedro: Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 je preslepitev drugega (s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene), to pa pomeni, da se navedeno kaznivo dejanje lahko... izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in v opisu kaznivega dejanja mora biti ta druga oseba personalizirana, torej mora biti navedeno, koga je preslepil, pri čemer lahko preslepi le fizično osebo. Pritožba ima prav, ko trdi, da je za izvršitev navedenega kaznivega dejanja bistvena povzročitev zmote pri oškodovancu (ali pri osebi, ki je pri oškodovancu zaposlena), in da so v zmoti lahko le fizične, ne pa pravne osebe oziroma gospodarska družba, ki naj bi bila oškodovana, iz opisa obravnavanega dejanja pa ni razvidno, kdo je ta fizična oseba, pri kateri naj bi obdolženec (po pri njem zaposleni M.Ž.) povzročil zmotno prepričanje, da je naročilo storitve zunanjega oglaševanja na panojih podano z namenom, da bo naročeno tudi plačano.

+

Dokument: VSC Sklep II Kp 47812/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.08.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - prikrivanje - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - opis dejanja

Jedro: Ker je izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju poslovne goljufije preslepitev drugega, bodisi si s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da ne bodo, oziroma ne bodo mogle biti izpolnjene, mora torej opis vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, ki izkazujejo... preslepitveni namen osumljenca pri poslovanju z oškodovancem, kar pa v konkretnem primeru niti iz zahteve za preiskavo, niti iz njene dopolnitve ne izhaja, kajti zgolj pogodbene zaveze, naročila in obljube o plačilih ter neuspešna izvršba same po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, temveč gre pri tem za okoliščine, ki so tipične za vsa pogodbena civilnopravna razmerja. Iz obravnavanega primera, kot je bilo že pojasnjeno, pa torej izhaja zgolj očitek, da je družba S. d.o.o. tekom poslovnega razmerja poravnala le del svoje obveznosti, obljubljala pa je tudi poplačilo preostanka dolga, pa tega ni storila, takšna dejstva in okoliščine pa ne potrjujejo obstoj preslepitvenega namena.

+

Dokument: VSL Sklep II Kp 8220/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 20.03.2019

Institut: zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - ugovor zoper obtožnico

Jedro: Predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja (predvsem, če bi bila podrobneje konkretizirana s časovno analizo izvrševanja kaznivih dejanj), izkazuje da je bil izpostavljen način poslovanja za obdolženca običajen in naj bi s takšnim poslovanjem zasledoval pridobitev premoženjske koristi.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 7449/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.12.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja

Jedro: Preslepitev je v izreku odločbe konkretizirana z navedbo, da se je obsojenec zavedal slabega finančnega stanja, zaradi katerega obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovani družbi prikril.

Dokument: VSC Sodba II Kp 27014/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 06.07.2021

Institut: kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - zaposlitev - odmera kazenske sankcije - poslovna goljufija

Jedro: Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč... hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 27274/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.11.2021

Institut: poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - preslepitveni namen - konkretizacija

Jedro: Preslepitev v pomenu zakonskega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije je mogoča le v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca (obtoženca) morala biti izpolnjena. Obveznosti obtoženca bi torej morale biti izpolnjene do zapadlosti vsakega izdanega računa. Kot izhaja iz opisa dejanja,... je zadnji račun z dne 4. 5. 2012, št. 10200060 v višini 2.400,00 EUR zapadel v plačilo 11. 5. 2012. Glede na navedeno bi obtoženec zakonske znake preslepitve direktorja oškodovanih družb lahko izvrševal najpozneje do 11. 5. 2012, torej dokler je trajalo izvajanje posla. Povsem logično je, da mora biti čas izvajanja posla v neki točki zamejen, nenazadnje že zaradi ugotavljanja zastaranja kazenskega pregona.

+
Evidenčna številka: VS042634, Datum objave: 01.01.2013, Vrsta: Članki, Izvor: dr. Ciril Keršmanc, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: poslovna goljufija - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska kriminaliteta - legalitetno načelo - interpretativna diskrecija - obvladovanje gospodarske kriminalitete
Besedilo:Kvantitativna glosa o kompliciranosti in kopleksnosti gospodarskih kaznivih dejanj
Evidenčna številka: VS048062, Datum objave: 05.09.2013, Vrsta: Članki, Izvor: mag. Sandi Kodrič, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: gospodarska kazniva dejanja - gospodarski kriminal - kriminal belih ovratnikov - poslovna goljufija - zloraba položaja - oškodovanje upnikov
Besedilo:Sodišča o „dobrih ljudeh, ki so se enkrat spozabili“

Dokument: VSL sodba I Cpg 1544/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 30.08.2013

Institut: obveznost plačila - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - prevzem dolga - privolitev upnika

Jedro: V nasprotju z določbo 472. člena ZGD-1 zagovarja pritožnica stališče, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odgovarjajo za obveznosti družbe. Zato je tudi pravno nevzdržno njeno stališče, da za obveznosti, ki so nastale pred prenosom „lastništva“ odgovarja tisti, ki je bil v... času nastanka in dospelosti „lastnik“ družbe.Ker tožena stranka ni zatrjevala, da naj bi tožeča stranka privolila v to, da naj dolga ne plača tožena stranka pač pa tretji, izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga upniku, proti njemu nimajo nobenih učinkov.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 3554/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 14.05.2020

Institut: sprememba izpodbijane sodbe - oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilno pravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja

Jedro: Iz povzetega opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile obdolženčeve navedbe o tem, da je pošten in resen poslovnež, ki ima določena denarna sredstva v tujini, lažne, niti se mu ne očita, kakršno koli drugo ravnanje oziroma zatrjevanje neresničnih dejstev ali zamolčanje... relevantnih dejstev, ki bi pri predstavnici ali direktorju oškodovane družbe (že med izvajanjem posla kot se mu očita) ustvarilo zmoto o namenu obdolženca. Opisane obljube o plačilu, tudi po odobrenem popustu dolgovanega zneska, so zato povsem običajne okoliščine vsakega gospodarskega posla in pomenijo opis zgolj povsem običajnega civilnega razmerja, ki nima znakov očitanega kaznivega dejanja. Predvsem pa, kar je po presoji višjega sodišča bistveno poudariti, opisane obljube obdolženca se nanašajo na čas po zapadlosti terjatve, torej po tem, ko bi (oškodovana) družba svojo terjatev iz tega posla že lahko iztoževala pred sodiščem. Izvajanje pogodbe ali posla pri opravljanju gospodarske dejavnosti v smislu prvega odstavka 228. člena KZ-1, je namreč v skladu z načelom zakonitosti in načelom določnosti, končano že z zapadlostjo terjatve oziroma računov oškodovane družbe. Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je poudarilo, da je preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedena razlaga Vrhovnega sodišča namreč po presoji višjega sodišča pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo oziroma kasnejša izterjava terjatve v ločenem sodnem postopku pa ne more več pomeniti izvrševanja kaznivega dejanja med izvajanjem posla.

+

Dokument: Sodba I Ips 92/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 17.04.2008

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev

Jedro: Iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obsojenca pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu (kot direktor gospodarske družbe je pri delavcih oškodovanca ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bodo... pogodbene obveznosti izpolnjene in naročeno blago plačano, česar pa ni storil in je oškodovano družbo s tem preslepil in zapeljal, da so blago izročili) in so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije določno navedeni.

+

Dokument: Sodba I Ips 368/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 13.11.2008

Institut: bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poslovna goljufija

Jedro: Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno dejanje gre, pri čemer se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji obtoženčeva krivda.

Dokument: Sodba I Ips 123/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 11.12.2008

Institut: bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - družba v postopku likvidacije

Jedro: Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234a. člena KZ je tudi zamolčanje dejstva, da je podjetje v postopku redne likvidacije.

Dokument: Sodba I Ips 73/2001, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 08.04.2004

Institut: časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - goljufija - poslovna goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro: Ker je bila v času, ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje, za kaznivo dejanje goljufije predpisana strožja kazen kot v pozneje sprejetem KZ, je sodišče ravnalo v skladu z 2. odstavkom 3. člena KZ, ko je obsojenčevo dejanje kvalificiralo kot kaznivo dejanje goljufije po 2. in 1. odstavku 217.... člena KZ in ne po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ, čeprav opis obsojenčevega dejanja ustreza opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije. V tem primeru bi bil namreč zoper njega uporabljen strožji zakon, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja.

+

Dokument: Sodba I Ips 109/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 06.01.2011

Institut: bistvene kršitve določb kazenskega postopa - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitveni namen - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro: Čeprav obsojenec pred sklenitvijo pogodbe oškodovanca ni bil dolžan obveščati, da je bil zoper njega vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka, je vložitev takega predloga okoliščina, ki v povezavi z drugimi dejstvi, ugotovljenimi v konkretni zadevi, kaže na obsojenčevo slabo premoženjsko... stanje oziroma težave z likvidnostjo in s tem tudi na obstoj obsojenčevega goljufivega (preslepitvenega) namena kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Z lažnivim zatrjevanjem, da bo račun plačan v roku, je obsojenec tako preslepil direktorja oškodovanca, da mu je izročil blago, ki ga obsojenec ni plačal.

+

Dokument: VSL Sklep II Kp 43018/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 21.05.2019

Institut: poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje

Jedro: Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe... ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne). Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane