Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 206cT0lMjJwb3Nsb3ZuYSUyMGdvbGp1ZmlqYSUyMiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZkYXRhYmFzZSU1QlNFVSU1RD1TRVUmZGF0YWJhc2UlNUJORUdNJTVEPU5FR00mZGF0YWJhc2UlNUJTT1NDJTVEPVNPU0MmZGF0YWJhc2UlNUJTT1BNJTVEPVNPUE0mX3N1Ym1pdD1pJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEJUVGJUJGJUJEaSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==

Dokument: VSC Sodba II Kp 27274/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 12.11.2021

Institut: poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - preslepitveni namen - konkretizacija

Jedro: Preslepitev v pomenu zakonskega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije je mogoča le v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca (obtoženca) morala biti izpolnjena. Obveznosti obtoženca bi torej morale biti izpolnjene do zapadlosti vsakega izdanega računa. Kot izhaja iz opisa dejanja,... je zadnji račun z dne 4. 5. 2012, št. 10200060 v višini 2.400,00 EUR zapadel v plačilo 11. 5. 2012. Glede na navedeno bi obtoženec zakonske znake preslepitve direktorja oškodovanih družb lahko izvrševal najpozneje do 11. 5. 2012, torej dokler je trajalo izvajanje posla. Povsem logično je, da mora biti čas izvajanja posla v neki točki zamejen, nenazadnje že zaradi ugotavljanja zastaranja kazenskega pregona.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 19104/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 09.11.2021

Institut: poslovna goljufija - prodaja avtomobila - kilometrina - kaznivo dejanje ponarejanje listin - posredovanje pri nakupu ali prodaji - preslepitveni namen

Jedro: Prvo sodišče je namreč na podlagi dokazne ocene oškodovančeve izpovedbe in obdolženčevega zagovora, ki je sicer potrdil, da se je pogodba podpisala v času čakanja na registracijo pred registracijskim okencem in da se je (vsaj) znesek kupnine izpisal na šaltru, pravilno dokazno ocenilo, da... se je oškodovančeva možnost temeljitejšega pregleda v pogodbi zapisanih podatkov zmanjšala zlasti zaradi ročnega izpisovanja ključnih podatkov v pogodbi (kar je prvo sodišče štelo sicer za nepotrebno) in ker je obdolženec ponudil v podpis oškodovancu istočasno še ″osveženi″ drugi oglas, ki ga je na vsaki izmed skupaj sedmih strani oškodovanec podpisal, kar je prvo sodišče prav tako štelo za neobičajno ravnanje glede na sprejeto kupnino.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 44766/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.11.2021

Institut: poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje

Jedro: Očitek, da je imela navedena družba na računu zadostna sredstva, ne more biti v nikakršni korelaciji z zavedanjem obtoženca ob sklenitvi pogodbe, na obveznosti ne bodo izplačane. Dobro poslovanje in solidno finančno stanje oziroma likvidnost družbe sopodpisnice niso takšne okoliščine, na... podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se je obtoženi ob zagotavljanju plačila obveznosti zavedal, da jih ob zapadlosti ne bo poravnal.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 28793/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 27.08.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitveni namen - verižna kompenzacija

Jedro: Pritožba ima sicer prav, da verižna kompenzacija ni imela nobenih pravnih učinkov, je pa na podlagi zasnovane verižne kompenzacije, ki je takrat ni podpisala le družba ... (ker še terjatev ni zapadla) bila nedvomno podlaga za obtoženčevo pričakovanje, da bo do podpisa te verižne kompenzacije... in do verižnega odpusta dolga vseh strank te verižne kompenzacije prišlo, saj je imel obtoženec takrat nesporno terjatev do družbe... Slednje pa, kot pravilno zaključuje prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami ne pomeni obtoženčevega preslepitvenega ravnanja ob sklenitvi posojilne pogodbe 6. 10. 2011, niti ob njenem izvajanju, saj je do storno verižne kompenzacije prišlo kasneje iz razlogov, ki, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bili na strani obtoženca, ki je pričakoval podpis verižne kompenzacije in ga je preklic verižne kompenzacije s strani družbe .... presenetil.

+

Dokument: VSC Sodba II Kp 27014/2015, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 06.07.2021

Institut: kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - zaposlitev - odmera kazenske sankcije - poslovna goljufija

Jedro: Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč... hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.

+
Evidenčna številka: VS00047482, Datum objave: 30.06.2021, Vrsta: Članki, Izvor: Mag. Andrej Ferlinc, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kazniva dejanja zoper gospodarstvo - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - pridobitev premoženjske koristi - pravna teorija - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - direktni (obarvan) naklep - eventualni naklep - kaznivo dejanje pranja denarja - zloraba notranje informacije - jemanje podkupnine - davčna zatajitev - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - oškodovanje upnikov - poslovna goljufija
Besedilo:Pomen motivov pri gospodarskih kaznivih dejanjih

Dokument: VSM Sodba II Kp 36843/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 24.06.2021

Institut: poslovna goljufija - oprostilna sodba - nedokazanost - preslepitveni namen - dokazna ocena - civilnopravno razmerje

Jedro: Predmet očitka (in torej vse odločilne okoliščine, ki zapolnjujejo abstraktne zakonske znake) mora biti namreč dokazan z gotovostjo in ne le s sklepanjem o obstoju dolga, pri čemer se dejstvo plačila notorno pričakuje v vsakem poslovnem odnosu, medtem ko neizpolnitev obveznosti, ob odsotnosti... relevantnih obremenilnih dokazov, kot v obravnavani zadevi, še ne pomeni, da je neplačilo mogoče samodejno podvreči kazenskopravnim posledicam, temveč ostaja v polju civilnopravnega razmerja. V luči navedenega je zato neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 287. člen Obligacijskega zakonika, saj civilnopravnega razmerja in njegovih učinkov ni mogoče enačiti z obstojem kaznivega dejanja, za katerega se zahteva izpolnitev in torej dokazanost vseh njegovih zakonskih znakov.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 46459/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 20.05.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona

Jedro: Okoliščina, da nek gospodarski subjekt posluje tako, da ima v nekem obdobju, za katerega je tudi sicer značilna plačilna nedisciplina, težave s plačilno sposobnostjo, ne pomeni nujno, da so imeli njegovi predstavniki pri sprejemanju obveznosti svoje poslovne partnerje namen preslepiti.

Dokument: VSL Sklep Cst 181/2021, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.05.2021

Institut: postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - poslovna goljufija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zakonska rehabilitacija - vložitev ustavne pritožbe - pravica do zasebne lastnine - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočnost

Jedro: Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik... pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi. V stečajnem postopku se v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP obstoj kaznivega dejanja ugotavlja na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe. Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom.

+

Dokument: VSM Sklep II Kp 28839/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 16.03.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja

Jedro: Pri odgovoru na vprašanje, ali opis v zadostni meri konkretizira zakonski znak preslepitve je potrebno izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja oziroma vseh obdolženčevih ravnanj, kot se mu očitajo v tenorju obtožbe. Bistvo očitka obdolžencu je, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije... izvršil z dvema izvršitvenima načinoma, in sicer pri sklenitvi posla s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene (ko je kljub zadostnim sredstvam zamolčal, da računov ne bo plačal) in ob izvajanju posla s prikazovanjem, da bo obveznosti izpolnil, s tem ko je bil s strani družbe M. d.o.o. tri mesece po njegovi izdaji plačan le en račun in s tem pri oškodovancu utrjena zmota, da bodo plačani tudi drugi računi. Pri tem ni zanemarljivo, da iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je bil ta prvi račun plačan dne 11. 4. 2014, kar je po izdaji računa št. 140665 z dne 31. 3. 2014 in pred izdajo ostalih računov, ki so navedeni v tenorju obtožbe, s čimer je po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri konkretizirano, da je s takim ravnanjem oškodovano družbo prepričal, da bo poravnal vse nadaljnje račune, zaradi česar je ta nadaljevala z izpolnjevanjem svojih obveznosti v skladu z poslovnim dogovorom. Pri tem tudi ne gre prezreti, da iz opisa tudi izhaja, da kljub večkratnemu opominjanju zapadlih obveznosti ni poravnal, temveč je to zgolj obljubljal. Glede na tak opis njegovih ravnanj zato v obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da gre za vsebinsko izpraznjen opis dejanja, pri katerem bi izostala konkretizacija preslepitvenih ravnanj. Pri prikrivanju, da obveznosti kljub zadostnim sredstvom ne bodo izpolnjene, gre za pasivno obliko preslepitve in se po naravi stvari tak očitek ne more manifestirati navzven, vendar pa je v obravnavanem primeru pasivna oblika preslepitve dopolnjena še z aktivnim ravnanjem in drugimi spremljajočimi dejanskimi okoliščinami (obljube o plačilu), ki njegovemu ravnanju jasno in nedvoumno dajejo obeležje preslepitve in je tako mogoče sklepati na obdolženčev namen, da (vseh) obveznosti ne bo poravnal. Tako je zakonski znak preslepitve dovolj določno konkretiziran in zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da gre zgolj za enostavno civilnopravno neizpolnitev obveznosti.

+

Dokument: VSM Sodba IV Kp 26980/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 16.03.2021

Institut: poslovna goljufija - izrek kazni - odmera kazni - finančna stiska - povrnitev škode - domneva nedolžnosti - obteževalne okoliščine

Jedro: Kot obteževalnih okoliščin pa ni moč upoštevati vloženih obtožnic zoper obdolženca in ne večjega števila preiskav zoper obdolženca zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, saj bi sodišče s tem kršilo načelo nedolžnosti iz 3. člena ZKP, ki v prvem odstavku določa, da kdor je obdolžen... kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Povedano drugače, odprti kazenski postopki zoper obdolženca ne morejo biti obteževalna okoliščina pri izreku kazni.

+

Dokument: VSM Sklep II Kp 15682/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 03.03.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitveni namen - pritožba zoper sklep o preiskavi - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja

Jedro: Pritožnik se glede preslepitvenega namena moti, saj po zakonskem opisu navedenega kazniva dejanja, namen ni njegov zakonski znak in v posledici ne nekaj, kar bi bilo treba v izreku posamezne sodne odločbe posebej opisovati ali dodatno konkretizirati. Še zlasti, ker je izkustveno malo verjetno, da... bi nekdo ravnal samo zato, da bi drugega preslepil in ne morebiti, da bi z ravnanjem sledil kakšnemu bolj smiselnemu cilju.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 267/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 11.02.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona

Jedro: Z navedbo konkretnih okoliščin v opisu dejanja, ki jih je izkustveno mogoče opredeliti kot način poslovanja, ki kažejo na dekapitalizacijo obdolženčevih podjetij na škodo upnikov, je zakonski znak preslepitve, kot ustvarjanja zmotne predstave o okoliščinah posla pri oškodovancu z lažnim... prikazovanjem dejstev, v opisu kaznivega dejanja dovolj določno konkretiziran.

+

Dokument: VSL Sodba II Kp 6409/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 13.01.2021

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - grožnja - strah - obarvani naklep - opis kaznivega dejanja - goljufiv namen - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - subjektivni znaki kaznivega dejanja

Jedro: V zvezi z znakom lažnega prikazovanja oziroma prikrivanja dejstev kot preslepitve je treba pojasniti, da navedeno že pojmovno terja védenje storilca, da dejstvo ni tako kot ga prikazuje oziroma prikriva, kar posledično pomeni tudi obstoj zavedanja, da zaradi neresničnih predstav kljub danim... pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. V nasprotnem primeru tako ni mogoče govoriti o prvini lažnosti in s tem tudi ne o preslepitvi. Preslepitev kot abstrakten in pomensko odprt pojem mora biti tako kar se da natančno opredeljena, pri čemer mora opis vsebovati tudi zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Takšna konkretizacija preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, pri čemer navajanje zgolj abstraktnih zakonskih znakov, tudi ob njihovi povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno neizpolnitev pogodbenih obveznosti, ne more zadoščati. Prav zakonski znak preslepitve predstavlja namreč bistveno ločnico med poljem kaznivosti in poljem nekaznive civilnopravne neizpolnitve obveznosti - od tod izvira tudi višja raven konkretizacije namena storilca kot subjektivnega zakonskega znaka, ki se primerjalno gledano ne zahteva pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih s podobno opredelitvijo zakonskega znaka storilčevega namena. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah poudarilo, da v primerih, ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju t.i. subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (na primer "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to"), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Za razliko od zgoraj obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, pri kaznivem dejanju grožnje ne more iti za takšen dvom, ali ravnanje spada v sfero kazenskega ali civilnega prava, zaradi česar se posledično zahteva tudi nižja raven konkretizacije ustrahovalnega namena. Tako za ustreznost opisa kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadošča že navedba abstraktnih subjektivnih zakonskih znakov, in sicer, da je storilec dejanje storil "zato, da bi (ko)ga ustrahoval ali vznemiril".


Obrazložitev: ... z dne 26. 1.2017) poudarilo, da v primerih, ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju t.i. subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (na primer „vedoma“, „z namenom“, „mu je šlo za to“), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine5. Za razliko od zgoraj obravnavanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, pri kaznivem dejanju grožnje ne more iti za takšen dvom, ali ravnanje spada v sfero kazenskega ali civilnega prava, zaradi česar se posledično zahteva tudi nižja ...
+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 7449/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.12.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja

Jedro: Preslepitev je v izreku odločbe konkretizirana z navedbo, da se je obsojenec zavedal slabega finančnega stanja, zaradi katerega obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovani družbi prikril.

Dokument: VSC Sodba II Kp 68731/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.11.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitveni namen

Jedro: V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen... zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.

+
Evidenčna številka: VS00043596, Datum objave: 31.10.2020, Vrsta: Članki, Izvor: Marko Šetinc, Marko Šorli., Država: Makedonija, Jezik: slovenščina
Institut: poslovna goljufija - goljufiv namen - naklep - lex certa - izvršitvena ravnanja - zatajitev - goljufija - primerjalno pravo - sodna praksa
Besedilo:Inkriminacija poslovne goljufije po 228. členu KZ-1: odvečna ali celo neskladna z načelom lex certa?

Dokument: VSC Sodba II Kp 22510/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 20.10.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitev

Jedro: Pritožbeno sodišče zavrača takšno, v pritožbi izraženo prepričanje o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, da naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev gradilo na neverodostojni izpovedi oškodovanca. Prvo sodišče je namreč v izpodbijano sodbo v celoti povzelo tako zagovor obtoženca,... kot tudi izpovedi zaslišanih prič, zlasti oškodovanca J. V. s.p., priče J. J., ki je opravljala delo komercialistke pri oškodovancu in priče A. G., skrbno pa je pregledalo vse, v izpodbijani sodbi navedene in dokazno ocenjene listinske dokaze, katerih pritožba vsebinsko ne problematizira, temveč skuša razloge v izpodbijani sodbi o tem, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izpodbiti s podajanjem lastne dokazne ocene predvsem izpovedi oškodovanca, ki naj bi bila po prepričanju pritožbe neverodostojna, vendar pa takih pritožbenih navedb ni mogoče sprejeti.

+

Dokument: VSL Sodba II Kp 37130/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 19.10.2020

Institut: poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja

Jedro: Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9.... 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP. Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

+

Dokument: VSM Sodba II Kp 10605/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 24.09.2020

Institut: poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona

Jedro: Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost... storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".

+

Izberi vse|Izvozi izbrane