<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

VSRS Sklep I Kr 41239/2015-9
ECLI:SI:VSRS:2016:I.KR.41239.2015.9

Evidenčna številka:VS2007824
Datum odločbe:21.01.2016
Senat:Marko Šorli (preds.), Maja Tratnik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja

Jedro

Krajevno pristojnos je praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno.

Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.

Izrek

Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1. Okrajno sodišče v Novi Gorici se je s sklepom I K 41239/2015 z dne 29. 10. 2015 izreklo za nepristojno za odločanje o obtožbi Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici Kt/17815/2015/4-DB-mn z dne 19. 10. 2015 zoper M. F. in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot sodišču na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno. Okrajno sodišče v Ljubljani je z dopisom V K 41239/2015 z dne 7. 1. 2016 pri Vrhovnem sodišču sprožilo spor o pristojnosti.

2. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, kateri je bil spis dodeljen v reševanje, v predlogu za odločitev v kompetenčnem sporu navaja, da je za odločanje o obtožnem predlogu pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, saj je obdolženec deloval tudi v Novi Gorici, kjer je sestavil dopis, da bo posojenih 1.000,00 EUR oškodovancu M. V. vrnil do 15. 7. 2013, kar garantira tudi s predajo svojega osebnega vozila. Res je bil ta dogovor s strani obdolženca in oškodovanca podpisan v Ljubljani, hkrati z izročitvijo denarja, vendar to po njenem mnenju pomeni le, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na območju raznih sodišč, zato je na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) za odločanje o obtožnici pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici kot sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek. Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je namreč obtožni predlog vložilo prav pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Meni tudi, da prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Novi Gorici narekujejo tudi razlogi smotrnosti, saj bo, glede na to, da obdolženi stanuje v Novi Gorici, to sodišče lažje izpeljalo postopek.

B.

3. Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v ZKP. Prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno (forum delicti commissi). Res je po drugem odstavku 26. člena ZKP, na katerega se sklicuje tudi predlagateljica, v primeru, če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območjih raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Vendar v obravnavanem primeru, glede na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ni mogoče slediti navedbam predlagateljice, da je bilo kaznivo dejanje storjeno tudi v Novi Gorici.

4. Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin oziroma puščanje oškodovanca v takšni zmoti, vse z namenom sebi ali komu drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, kaznivo dejanje pa je dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je torej odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici obdolžencu v obtožnem predlogu očita, da je „potem, ko si je pridobil V. zaupanje med poslovnimi stiki, ko se je na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport predstavljal za predstavnika resnega interesenta v dogovarjanjih za nakup Vile R. v Novi Gorici in s prepričljivim nastopom iskrene osebe, ki mu je zaupal tudi zasebne težave povezane s poslovanjem in soprogo, dosegel, da mu na njegovo prošnjo za premostitev težav po zagotovilu, da mu bo posojilo vrnil do 15. 7. 2013 in tem, da je V. v utrditev obveznosti in zaupanja predložil v podpis tudi dogovor, ki ga je sam pripravil istega dne v Novi Gorici, in iz katerega je izhajalo, da mu je V. posodil 1.000,00 EUR in da v kolikor do dogovorjenega dne posojilo ne bo vrnjeno, mu „garantira“ vračilo posojila tudi s predajo njegovega osebnega vozila znamke Golf V svetlo modre barve, da mu je posodil in dne 4. 7. 2013 v Ljubljani izročil posojilo 700,00 EUR, pri tem pa utrdil zaupanje glede vračila tudi, ker zneska na dogovoru ni popravil na dejansko izročenega, navkljub V. predlogu za uskladitev obeh zneskov posojila, rekoč: „pusti itak ni pomembno, saj boš denar dobil nazaj, kot sem ti obljubil“, zatem pa v dogovorjenem roku vračila in niti kasneje pa vse do danes ni vrnil izposojenega zneska in tudi ne predal vozila znamke Golf v last, kakor se je bil zavezal ob izročitvi posojila, kar vse potrjuje, da ves čas ni imel namena vrniti posojila pač pa pridobiti si premoženjsko korist in si jo tudi je na škodo V. v višini 700,00 EUR“. Glede na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu naj bi obdolženi kaznivo dejanje storil v Ljubljani. Kje pa naj bi obdolženec (enostransko) sestavil vsebino dopisa, ki ga je v utrditev obveznosti in zaupanja predložil oškodovancu, ko mu je ta izročil 700,00 EUR, pa je v zvezi z ugotovitvijo kraja storitve kaznivega dejanja povsem irelevantno.

C.

5. Glede na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu naj bi bilo obravnavano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 storjeno na območju Ljubljane, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

6. Predlagateljica stališče, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici, utemeljuje tudi z dejstvom, da obdolženec stanuje v Novi Gorici. Vendar tudi ta okoliščina po stališču Vrhovnega sodišča v tej fazi postopka, upoštevajoč tudi dejstvo, da oškodovanec stanuje v Škofji Loki, ne daje podlage za sklep, da bi prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Novi Gorici narekoval očitno lažjo, bolj ekonomično in smotrnejšo izvedbo postopka.


Zveza:

ZKP člen 26, 26/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.05.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkzMDcy