VSM sklep II Kp 35804/2013

Jedro

Opis kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in po prvem v zvezi s tretjim odstavkom 228. člena KZ-1.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega B.K. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sodbo I K 35804/2013 z dne 13. 4. 2016 obdolženega B.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja poslovne goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1. Po 57. členu KZ-1 je bila obdolženemu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila za prvo kaznivo dejanje določena kazen 5 mesecev zapora, za drugo 2 meseca zapora, nakar mu je bila po 53. členu KZ-1 določena enotna kazen 6 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Ob navedenem je bil obdolženemu v pogojni obsodbi po tretjem odstavku 57. člena KZ-1 določen še posebni pogoj, po katerem mora oškodovanemu samostojnemu podjetniku M.H. vrniti premoženjsko korist v višini 2.906,07 EUR v roku 10 mesecev, sicer utegne biti pogojna obsodba preklicana in določena kazen izrečena. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolženi vrniti oziroma plačati stroške tega postopka od 1. do 6. in iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je bil navedenemu oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek v višini 2.906,07 EUR, v presežku katerega je bil oškodovanec napoten na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenski sankciji, premoženjskopravnem zahtevku in zaradi stroškov kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je pred preizkusom povzetih pritožbenih razlogov po uradni dolžnosti ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kršitev je bila ugotovljena v zvezi z izrekom sodbe, ki je nerazumljiv.

4. Očitek storitve dveh različnih kaznivih dejanj je združen v enotnem opisu, sestavljenem iz uvodnega skupnega dela ter delov, ki naj bi navedeni kaznivi dejanji razmejevali in nato še sklepnega skupnega dela, ki se konča z njuno pravno opredelitvijo. V uvodnem skupnem delu ni znano, pri opravljanju katere gospodarske dejavnosti je obdolženi storil posamezno kaznivo dejanje, potem ali je ravnal pri sklenitvi, pred ali med izvajanjem posla in kaj konkretno je tedaj oškodovanemu samostojnemu podjetniku prikazoval. V opisu je sicer navedeno, da bo obdolženi „skrbel med izvajanjem posla oziroma najemnih pogodb za redno mesečno plačilo najemnin najetega poslovnega prostora in garažnega mesta“, hkrati pa ni razvidno, ali je bil navedeni oškodovanec zaradi tega tudi preslepljen. Brez preslepljenosti kot učinka predhodnega prikazovanja pa nobeno izmed kaznivih dejanj ne more biti storjeno, medtem ko namen, različno kot pri kaznivem dejanju goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, za razumljivost izreka ni odločilen.

5. V delu opisa, v katerem sta kaznivi dejanji razmejeni, se seštevek pridobljene premoženjske koristi v pododdelku pod a) ne sklada z dejanskim seštevkom, kot se ne sklada seštevek v sklepnem skupnem delu, ki se po opredelitvi ne more nanašati še na drugo kaznivo dejanje, pri katerem bi naj bila pridobljena majhna korist, ki končno niti v pododdelku b) kot takšna ni razvidna.

6. Ker se ugotovljena kršitev nanaša na izrek, kot osnovni del sodbe, in ker pritožnik istovrstno kršitev zatrjuje na način, ki po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče z drugimi pritožbenimi razlogi, zaradi zakonsko predpisanega učinka kršitve iz prvega odstavka 392. člena ZKP ni ukvarjalo. To bo v okviru svoje stvarne pristojnosti storilo sodišče prve stopnje, ki bo pri drugem kaznivem dejanju posebej pozorno na dovoljenost kazenskega pregona glede na predpisano kazen in glede na čas, ki je potekel od domnevne storitve tega dejanja.

Datum zadnje spremembe:

10.02.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba II Kp 54468/2013
• Sodba I Ips 361/2004
• VSRS Sodba I Ips 17526/2014