<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Kazenski oddelek

VSC Sodba II Kp 27014/2015
ECLI:SI:VSCE:2021:II.KP.27014.2015

Evidenčna številka:VSC00047871
Datum odločbe:06.07.2021
Senat, sodnik posameznik:Branko Aubreht (preds.), Marija Bovha (poroč.), Andrej Pavlina
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:kazenska sankcija - izrek pogojne obsodbe - zaposlitev - odmera kazenske sankcije - poslovna goljufija

Jedro

Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu na podlagi 58. člena KZ-1 izreče pogojna obsodba v kateri se mu po prvem odstavku 228 člena KZ-1 določi kazen 3 (tri) mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Sicer pa se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 ter mu izreklo kazen sedem mesecev zapora. Odločilo je, da je na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtoženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP zaznamovane v višini 43,23 EUR, plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe in povrniti potrebne izdatke oškodovancu D. K., potrebne izdatke in nagrado njegove pooblaščenke. Na podlagi prvega in drugega odstavka 105. člena ZKP je odločilo še, da je obtoženec dolžan povrniti oškodovancu odvetniku D. K. premoženjskopravni zahtevek v skupnem znesku 3.733,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 2.269,20 EUR od 9. 2. 2014 dalje, od zneska 585,60 EUR od 9. 3. 2014 dalje in od zneska 878,40 EUR od 9. 4. 2014 dalje, s presežkom priglašenega premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovanca napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se pritožuje obtoženec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in mu kazen zniža.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu odločbe o kazni, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje obtožencu in navedb obtoženca v vloženi pritožbi sodišče druge stopnje ugotavlja, da obtoženec utemeljeno problematizira izrek mu kazni sedmih mesecev zapora za obravnavano kaznivo dejanje. Gre za neustrezno kazensko sankcijo tako po vrsti kot tudi po višini.

5. Sodišče prve stopnje je v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je obtožencu upoštevaje njegovo osebnost, težo kaznivega dejanja, višino povzročene škode ter upoštevajoč okvir kazni, ki je v KZ-1 določen za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 izreklo kazen zapora v trajanju sedmih mesecev. V nadaljevanju je navedlo, da je kot obteževalno okoliščino upoštevalo obtoženčevo dosedanjo predkaznovanost, saj iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil že doslej že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, pravni promet in gospodarstvo ter da ga je torej moč šteti kot specialnega povratnika. Izrečene so mu bile tako že prostostne kazni kot tudi sankcije opozorilne narave, ki pa nanj ne vplivajo tako, da ne bi več ponavljal kaznivih dejanj. Temu sledi navedba zadnje izrečene mu pogojne sodbe, ki mu jo izreklo Okrožno sodišče v Kranju. Navedeno je še, da je kot olajševalno okoliščino štelo obtoženčevo nekaznovanost glede prekrškov medtem, ko drugih olajševalnih okoliščin ni našlo.

6. Sodišče prve stopnje obtoženčeve osebnosti, teže kaznivega dejanja ter višine povzročene škode kot okoliščin, ki da jih je upoštevalo pri izreku kazni v trajanju sedmih mesecev zapora ni obrazložilo. Zato ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako je te okoliščine vrednotilo kot take, da utemeljujejo izrek kazni zapora v že navedeni višini. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje upoštevalo obtoženčevo prejšnje življenje, konkretno njegove obsodbe za kazniva dejanja, kot olajševalno pa nekaznovanost za prekrške. Iz izpiska iz kazenske evidence (list. št. 141 do 146 spisa) izhaja, da je bil obtoženec res že večkrat obsojen za kazniva dejanja, nazadnje s sodbo, ki jo citira v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje. Po citirani zadnji obsodbi mu je preizkusna doba potekla 9. 3. 2020. S to sodbo je bil obtoženec obsojen za kazniva dejanja storjena 30. in 31. 7. 2012. To pa so po podatkih iz kazenske evidence tudi zadnja kazniva dejanja, ki jih je storil pred obravnavanim kaznivim dejanjem (v mesecu januarju, februarju in marcu 2014) Upoštevaje časovno odmaknjenost od obravnavanega dejanja, okoliščino, da ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil še kakšno kaznivo dejanje in da si je sedaj življenje uredil (po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaposlen in v pritožbi izraženo pomoč hčerki) je sodišče druge stopnje ocenilo, da bo izrek kazenske sankcije opozorilne narave zadoščal, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Sodišče druge stopnje je zato prvostopenjsko odločbo o kazenski sankciji glede vrste sankcije spremenilo in obtožencu namesto kazni zapora izreklo pogojno obsodbo. V izrečeni pogojni obsodbi je obtožencu določilo kazen tri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let. Pri tem je upoštevalo višino povzročene škode, ki ne izstopa (dobrih 3.700,00 EUR) in na prvi stopnji ugotovljene ter upoštevane olajševalno in obteževalno okoliščino, ki jih je nekoliko drugače vrednotilo kot sodišče prve stopnje. Preizkusna doba dveh let pa po oceni sodišča druge stopnje predstavlja primerno dobo, da se bo pokazalo, ali je ocena sodišča druge stopnje, da je na strani obtoženca podana pozitivna prognoza utemeljena ali ne.

7. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi obtoženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako kot je navedeno v izreku te sodbe, sicer pa v preostalih nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Obtoženec je s pritožbo uspel, zato se sodna taksa kot strošek nastal s pritožbo ne določi (drugi odstavek 98. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 58, 228, 228/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxODM3