Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 228cT0lMjJLT05LVVJFTiVDNCU4Q05BJTIwS0xBVlpVTEElMjImZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJWRFNTJTVEPVZEU1MmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sklep Pdp 379/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.10.2021kršitev konkurenčne klavzule - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - dokazna ocenaKatera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča tožnik prvostopenjski dokazni oceni utemeljeno očita kršitev te določbe, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Kot pritožba pravilno navaja, mora biti zaključek o verodostojnosti dokaza v smislu 8. člena ZPP v zadostni meri obrazložen, da se ga lahko preizkusi. Temu standardu obrazložitve ne ustreza prvostopenjski razlog, da sodišče izpovedbi toženca verjame, ker je prepričljiv. Ni namreč pojasnjeno, zakaj ga je sodišče ocenilo za prepričljivega.
VDSS Sodba Pdp 337/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2021konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzuleToženec pri družbi A.A. d. o. o. ni opravljal del, pri katerih bi izkoriščal tehnično - tehnološka in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu za tožečo stranko.
VDSS Sodba Pdp 136/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2021konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzuleNeutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 108. člen ZPP, ker od tožeče stranke ni zahtevalo prevoda listin v zvezi z očitano kršitvijo konkurenčne klavzule, ki se nanaša na družbo F. iz Nemčije. Navedeni člen ureja vračanje nerazumljivih vlog v popravo, tožeča stranka pa ni vložila vloge v tujem jeziku, temveč je predložila listine v tujem jeziku, s katerimi je dokazovala resničnost navedb iz vlog. Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini sestavljeni v tujem jeziku predložiti tudi overjen prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti, kot je pravilno postopalo sodišče prve stopnje.
VDSS Sodba Pdp 140/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.04.2021konkurenčna prepoved - poslovna skrivnostSodišče prve stopnje ravnanj toženke, ki kažejo na namero opravljanja konkurenčne dejavnosti, utemeljeno ni štelo kot kršitve obveznosti iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 48/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2021redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - poslovni razlog - sodna razvezaSodišče prve stopnje je pravilno štelo, da že sama okoliščina, da je tožena stranka imela objavljen oglas, da išče nekoga, ki bo prevzel naloge, ki jih je v svojem opisu delovnega mesta imel tudi tožnik, kaže na to, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala.
VDSS Sodba in sklep Pdp 510/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.12.2020pogodba o zaposlitvi za določen čas - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - poslovna skrivnostSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je določba o konkurenčni klavzuli v pogodbi o zaposlitvi nična in iz istega razloga je nična tudi pogodbena določba, s katero se toženec v pogodbi o zaposlitvi za določen čas zavezuje, da bo plačal pogodbeno kazen v znesku 22.000,00 EUR, v primeru kršitve konkurenčne klavzule. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi upoštevanje dogovorjene pogodbene kazni izven konteksta prepovedi sklepanja konkurenčne klavzule, v primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pomenilo obid zakonske prepovedi glede konkurenčne klavzule iz tretjega odstavka 40. člena ZDR-1. V drugem odstavku 38. člena ZDR-1 je dodano objektivno merilo za določanje poslovne skrivnosti in zanjo ni potrebno, da bi bila v kakršnem koli aktu izrecno navedena; odločilna je sama vsebina podatka in izpolnjen mora biti pogoj, da z izdajo podatka nastane občutna škoda. Torej subjektivno merilo zahteva izrecno odredbo o tem, kateri...
VSRS Sodba I Ips 8050/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.10.2020kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja listin - listina - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - elektronska oblika - elektronska poštaZa presojo ali gre primeru elektronskega sporočila za listino v smislu petega odstavka 99. člena KZ-1 ni pomemben materialni substrat listine. Elektronske listine imajo s pravimi listinami skupno bistveno značilnost – pri obeh gre za človekovo misel, ki je izražena s pisavo. Razlika je le v specifičnosti materialnega nosilca pisave. Pri pravih listinah je to otipljiv material, pri elektronski pa je zaznaven samo s pomočjo tehničnih naprav. Vendar v določenih primerih je tudi vsebino pravih listin mogoče ugotoviti le s kakšnimi tehničnimi pripomočki (npr. s povečevalom, infrardečimi žarki ipd). Pri presoji ali gre v takih primerih za listino ali ne, je treba izhajati predvsem iz tega, ali je zapisano primerno in namenjeno dokazovanju pravnorelevantnega dejstva. Zakonsko zahtevo po primernosti za dokazovanje, je treba presojati objektivno in v najširšem smislu, medtem ko je zahtevo o namembnosti za dokazovanje treba presojati v smislu subjektivnega namena izdajatelja...
VDSS Sklep Pdp 297/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.07.2020konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - ničnost - delna ničnostKonkurenčni klavzuli kljub opredelitvi, da velja "v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja", ni mogoče odrekati veljavnosti. V zvezi s presojano konkurenčno klavzulo je treba uporabiti institut delne ničnosti, kakor ga kot odraz načela afirmacije pogodb ureja prvi odstavek 88. člena OZ, ki določa, da zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Zaradi neustreznosti določila, ki predvideva učinkovanje konkurenčne klavzule v vseh primerih prenehanja delovnega razmerja, konkurenčna klavzula lahko velja le v primerih, ki so predvideni v tej določbi zakona, ni pa nična celotna konkurenčna klavzula.
VSRS Sodba VIII Ips 7/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.06.2020konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo - delna ničnost pogodbePri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava. Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto. Dogovor,...
VDSS Sodba Pdp 807/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2020plača - pogodbena kazen - kršitev konkurenčne klavzule - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - zamuda subjektivnega roka - odločitev o pravdnih stroškihDrugi odstavek 39. člena ZDR-1 določa subjektivni in objektivni rok, v katerem mora delodajalec zahtevati povrnitev škode, nastale s kršitvijo prepovedi konkurence. Tožeča stranka je v tožbi sicer res navedla zadostna dejstva, na katera bi lahko oprla svoj odškodninski zahtevek zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Vendar tožeča stranka ni zahtevala pavšalne odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. To je zahtevala šele z drugo pripravljalno vlogo, kar je po izteku trimesečnega subjektivnega roka. Čeprav je dajatveni zahtevek postavila že v tožbi, ni mogoče zavzeti stališča, da je z uveljavljanjem pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule oziroma pavšalne odškodnine zaradi izdaje poslovne skrivnosti uveljavljala pavšalno odškodnino zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Pri tem ne gre za pravno kvalifikacijo zahtevka, ampak za uveljavljanje drugega zahtevka. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo pavšalne odškodnine...
VDSS Sodba Pdp 764/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.06.2020pogodbena kazen - kršitev konkurenčne klavzule - zmanjšanje pogodbene kazniVrhovno sodišče RS je v več podobnih zadevah (npr. VIII Ips 46/2019, VIII Ips 173/2017, VIII Ips 1/2011) zavzelo stališče, da primerjava obveznosti strank, tj. primerjava višine pogodbene kazni z nadomestilom za njeno spoštovanje, ni pravilna, ker te obveznosti niso vzajemne. V zadevi opr. št. VIII Ips 46/2019 je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da je pri znižanju pogodbene kazni treba upoštevati upravičen interes strank in (morebitno potencialno) škodo zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule itd., da glede na naravo in namen pogodbene kazni za kršitev konkurenčne klavzule ni bistveno razmerje med višino pogodbene kazni in višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ter da je prav za preprečitev konkuriranja (in s tem morebitne visoke potencialne škode) lahko načeloma primerno tudi, da se tudi nevarnost sorazmerno kratke konkurenčne dejavnosti zaščiti (odkloni oziroma poskuša preprečiti) z višjo pogodbeno kaznijo.
VDSS Sodba Pdp 105/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2020konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzuleSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 510,00 EUR bruto, ki se ga je tožeča stranka obvezala plačevati mesečno tožencu tekom trajanja delovnega razmerja pri njej, ni dogovorjeno v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDR-1, ki določa, da se mora denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Znesek, določen v pogodbi o zaposlitvi, 510,00 EUR bruto ne ustreza mesečni plači delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Prav tako se nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačuje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno, ker v pogodbi o zaposlitvi ni bilo dogovorjeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v zakonsko določeni višini, je v...
VDSS Sodba Pdp 625/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.02.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - pravnomočna sodba - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev s funkcije - nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerjaIzplačila denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačila nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče mešati. Gre za različni podlagi izplačil - eno ne izključuje drugega. Delavec od delodajalca v času delovnega razmerja sicer ne more uveljavljati istočasno izplačevanja plače in nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, vendar se klavzula ne nanaša na ta čas. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne spremeni in ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je tožnik lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor).
VSRS Sodba VIII Ips 45/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020pogodbena kazen - sporazumToženec se je v 7. členu Sporazuma zavezal, da bo varoval kot poslovno skrivnost osebne ali ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in da najmanj dve leti po podpisu Sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti ali kako drugače z njimi sodeloval. V 8. členu Sporazuma pa je bila pogodbena kazen dogovorjena le za primer kršitve varovanja poslovne skrivnosti. Ker je tožeča stranka od toženca uveljavljala pogodbeno kazen zaradi sklenitve posla s komitentom, za kar pa pogodbena kazen ni bila dogovorjena, ni bilo pravne podlage za njeno plačilo. Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni od dolžnika za neizpolnitev oziroma kršitev tiste obveznosti, v zvezi s katero je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
VDSS Sodba Pdp 618/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2019konkurenčna klavzula - pavšalna odškodninaToženca sta po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki, torej v času, ko ju je zavezovala konkurenčna klavzula, opravljala dimnikarske storitve kot samostojna podjetnika (pri istih strankah kot pred tem, v času zaposlitve pri toženki). S tem sta kršila konkurenčno klavzulo. V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženca sta jo kršila, zaradi česar sta dolžna plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je zaradi opravljanja storitev tožencev izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom tožencev po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR.
VDSS Sodba Pdp 571/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.2019konkurenčna klavzula - pavšalna odškodninaV konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženec jo je kršil, zaradi česar je dolžan plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožnici je škoda nastala, saj je zaradi dela toženca za drugega delodajalca izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom toženca po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR. Zahtevek za plačilo te odškodnine je utemeljen.
VDSS Sklep Pdp 463/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019kršitev konkurenčne klavzule - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzuleNeveljavnost konkurenčne klavzule je po tretjem odstavku 39. člena ZDR oziroma 41. člena ZDR-1 predvidena za primere, ko pogodba o zaposlitvi določbe o denarnem nadomestilu ne vsebuje. V takšnem primeru delodajalec od delavca ne more zahtevati odškodnine, tudi če delavec ravna v nasprotju z morebitno v pogodbi določeno omejitvijo delavčevega ravnanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je torej opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Denarno nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se je delavec zavezal, da bo po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjeni čas največ dveh let, opustil konkurenčno dejavnost. Predmet nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je plačilo denarnega zneska. V obravnavanem primeru sta stranki pravico toženca do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule določili v drugem odstavku XIV. člena pogodbe o...
VDSS Sodba Pdp 696/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2019odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna prepoved - zastaranje - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rokDrugi odstavek 37. člena ZDR specifično ureja roke, v katerih lahko delodajalec, če delavec krši konkurenčno prepoved, zahteva povrnitev škode (pri čemer gre za prekluzivne roke). Po spremembi deveti odstavek 112. člena ZPP določa, da se, če je bila tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, ali roka za zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno. Te določbe za nazaj ni mogoče uporabiti. Prav tako ni mogoče uporabiti določb o pretrganju zastaranja oziroma stališč kot izhajajo iz sodne prakse, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan, saj pri rokih, določenih v drugem odstavku 37. člena ZDR, ne gre za zastaralne, ampak za prekluzivne roke.
VDSS Sklep Pdp 221/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.11.2019konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzuleNeveljavnost konkurenčne klavzule je po tretjem odstavku 39. člena ZDR oziroma 41. člena ZDR-1 predvidena za primere, ko pogodba o zaposlitvi določbe o denarnem nadomestilu ne vsebuje. V takšnem primeru delodajalec od delavca ne more zahtevati odškodnine, tudi če delavec ravna v nasprotju z morebitno v pogodbi določeno omejitvijo delavčevega ravnanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je torej opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Denarno nadomestilo je delodajalčeva protidajatev za to, da se je delavec zavezal, da bo po prenehanju delovnega razmerja za pogodbeno dogovorjeni čas največ dveh let, opustil konkurenčno dejavnost. Predmet nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule je plačilo denarnega zneska.
VSRS Sklep VIII DoR 195/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.10.2019predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoji za izplačiloRevizija se dopusti glede vprašanja: - ali je mogoče v pogodbi o zaposlitvi za določen čas dogovoriti konkurenčno klavzulo z ustreznim nadomestilom ter pri tem kot pogoj za izplačilo določiti dolžno prizadevanje, ki ga mora delavec (sam) izkazati, da v posledici spoštovanja konkurenčne klavzule ne more pridobiti zaslužka, primerljivega s povprečno mesečno plačo v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem opravljanja funkcije?

Izberi vse|Izvozi izbrane