Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 11cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: Sodba I Ips 36893/2010-423, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 13.03.2014

Institut: bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja - priznanje krivde - predobravnavni narok - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - pranje denarja - odločba o kazenski sankciji

Jedro: V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo.... Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 42238/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.10.2018

Institut: kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodek

Jedro: Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je... glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila istega historičnega dogodka oziroma enega dejanja v procesnem smislu, zato pregon zanje v skladu z načelom ne bis in idem ne bo izključen (tč. 20 in 21 sodbe I Ips 36893/2010 in tč. 9 sodbe I Ips 244/2015). Kdaj pa lahko izjemoma tudi kazniva dejanja tvorijo eno samo dejanje v procesnem smislu, pa je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo tč. 9 sodbe I Ips 244/2015 in tč. 21 sodbe I Ips 36893/2010, če je med dejanji in kaznivim dejanjem iz nadaljevanega kaznivega dejanja poleg zunanje (krajevne in časovne) povezanosti tudi takšna notranja povezava, da protipravnosti dejanja in krivde storilca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti, brez upoštevanja okoliščin, ki bi vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, ker bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja. Pri uporabi načela ne bis in idem se ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, pomembna je enakost dejstev, na pa enakost pravne opredelitve. Prepoved ponovnega sojenja se ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historičen dogodek, o katerem je bilo že razsojeno.


Obrazložitev: ... obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita, oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.“ Sodišči sta tudi menili, kot sta povzeli iz navedene sodbe Vrhovnega sodišča, da je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretni ...
+

Dokument: VSRS Sklep I Ips 8618/2011-313, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 02.10.2017

Institut: popravni sklep - pisna pomota v številki - uradna dolžnost sodišča

Jedro: Vrhovno sodišče s popravnim sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP, lahko po uradni dolžnosti popravi očitno pisno pomoto.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 43745/2012, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 01.02.2018

Institut: kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja

Jedro: V konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev,... ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca poškodoval, vendar pa je ta poškodba popolnoma nekonkretizirana in v primeru, da bi poškodba bila zakonski znak prekrška, takšen opis ne bi zadostoval za konkretizacijo takšnega zakonskega znaka. Iz opisa prekrška pa nikakor ni razvidno, da bi oškodovanec pri dejanju utrpel hudo telesno poškodbo. Po drugi strani opis kaznivega dejanja temelji na očitku povzročitve hude telesne poškodbe, ki je natančno opisan.


Obrazložitev: ... prekrškovni organ imela opraviti z zadevo, ki je po merilih Engel kazenska. Višje sodišče se pri odločitvi sklicuje na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) Josef Gradinger proti Avstriji z dne 23. 10. 1995 ter Armando Maresti proti Hrvaški z dne 25. 6. 2009, v katerih je sodišče ugotovilo kršitev načela ne bis in idem, ki ga opredeljuje 4. člen Protokola št. 7 k Evropski konkvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) in na odločbo Ustavnega sodišča U-I-24/10-12 z dne 19. 4. 2012.B-2.8. Načelo prepovedi ...
+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 59453/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 29.11.2018

Institut: kaznivo dejanje prikrivanja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev

Jedro: Ker Okrajno sodišče v Trbovljah ocenjuje za isto časovno obdobje neugotovljen dan poleti leta 2012 in neugotovljen dan v letu 2012, je tako vprašljiv zaključek sodišča v obravnavani zadevi, zakaj potem ni enotno časovno obdobje, poletje med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012. Isto velja glede enotnosti... kraja storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in tistih po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem. Glede pravilnosti dejanskih ugotovitev, pomembnih za pravilno pravno presojo obstoja pogojev po prvem odstavku 54. člena KZ-1, ki narekujejo uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom, zato je na podlagi 427. člena ZKP pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 09.05.2017

Institut: kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitvena posledica - poškodbena posledica - lex certa - ne bis in idem

Jedro: V opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v... isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 51642/2012-54, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 14.05.2015

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje

Jedro: V zahtevi za varstvo zakonitosti, razen zatrjevanja, da je bil obsojenec za enako dejavnost že spoznan za krivega z dvema sodbama, vlagatelj ne navaja, katera posamezna izvršitvena dejanja v okviru kolektivnega kaznivega dejanja glede na čas storitve sodijo v časovni okvir že razsojene stvari,... niti ne dejstev in okoliščin na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre v obravnavanem primeru za isti historični dogodek. Sodišče pa glede na razlago 424. člena ZKP ni dolžno samo preizkušati, ali so bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, saj bi to pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, ki je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 12608/2014-237, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 16.02.2017

Institut: kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - dejanska podlaga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - res iudicata - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev

Jedro: Že razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer –... kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 22153/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 07.12.2017

Institut: kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - prekršek nasilnega in drznega vedenja - plačilni nalog

Jedro: Načelo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) se nanaša tudi na primere, ko je bil za prekršek predhodno izdan plačilni nalog. Abstraktna primerjava dispozicij obeh kaznovalnih norm in različna pravna opredelitev na presojo, ali je med opisanima ravnanjema... podana objektivna identiteta, nima vpliva. Primerjava opisov prekrška in kaznivega dejanja pokaže, da postopek o prekršku in kazenski postopek izhajata iz istega historičnega dogodka oziroma življenjskega primera, hkrati pa so dejstva, ki jih vsebuje opis kaznivega dejanja, v bistvenem enaka dejstvom, ki izhajajo iz opisa prekrška.


Obrazložitev: ... ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec B. O. Meni, da s sojenjem in obsodbo na prvi stopnji ni prišlo do kršitve načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj se je v kazenskem postopku ugotavljalo dejstvo (nastanek telesne poškodbe), ki za prekrškovni postopek ni bilo pomembno. Sodišče druge stopnje je pri spremembi prvostopenjske sodbe in izdaji zavrnilne sodbe izhajalo iz napačne ocene, da je bilo o istem ravnanju obdolženca že pravnomočno odločeno. Vložnik pri tem izpostavlja vsebinske razlike med ...
+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 244/2015-39, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 18.02.2016

Institut: kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nadaljevano kaznivo dejanje

Jedro: V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo.... Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.

+

Dokument: VSRS Sodba I Ips 3691/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 04.03.2021

Institut: kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - sodba praksa ESČP - zakonski znaki kaznivega dejanja - višina prikrajšanja - pomoč pri kaznivem dejanju - garantna dolžnost - delictum proprium - identiteta obtožbe in sodbe - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - pravica do obrambe

Jedro: V prekrškovnih postopkih se je odgovorni osebi pravne osebe očitala le zamuda pri plačilu plač trem delavcem, ne pa neplačilo najmanj treh zaporednih plač in s tem oškodovanje več delavcev, kar je predmet kazenskega postopka, pri čemer so predmet kazenskega postopka še kršitve drugih pravic... iz delovnega razmerja, ki skupaj tvorijo enotno kaznivo dejanje. Neplačila plače pa tudi ni mogoče enačiti z zamudo pri plačilu plače, kar izhaja tudi iz razlikovanja med zamudo in neplačilom v samem ZDR (in ZDR-1), predvsem pa iz relevantno drugačne vsebine teh ravnanj in njihovih posledic. Iz različnih abstraktnih opisov prekrška in kaznivega dejanja je razvidna različna teža prekrška in kaznivega dejanja ter tudi, da gre za obravnavo različnih vidikov kaznivih ravnanj. Drugačna vsebina ravnanja, ki se kaže v nastali posledici, ki se zahteva na abstraktni ravni in kot je bila v obravnavanem primeru ugotovljena tudi na konkretni ravni, pa upravičuje obravnavo iste osebe najprej v prekrškovnem postopku in nato ob izpolnitvi (dodatnih) zakonskih znakov kaznivega dejanja še v kazenskem postopku. Pri tem ni nepomembno, da so v prekrškovnem postopku kršitve ugotovljene kmalu po njihovem nastanku kot se je zgodilo tudi v konkretnem primeru, ko je do sankcioniranja nepravočasnega plačila plače prišlo v kratkem času po storitvi prekrška na podlagi prijave delavcev, iz česar izhaja poudarjena specialno preventivna vloga takšnega sankcioniranja. Ko je bilo naknadno ugotovljeno, da plače in druge pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja z delodajalcem B., d. o. o., sploh niso bile izplačane, pa je prekrškovni organ storilca prekrška še kazensko ovadil. Delodajalec namreč kljub izdanim odločbam o prekrških ni izplačal plač več delavcem, ki jih je poleg tega prikrajšal tudi za druge pravice. Glede na večjo težo obsojenčevega ravnanja, ki je izpolnil znake kvalificirane oblike kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, in navzven razvidne posledice takšnega ravnanja, ki je bila ugotovljena šele naknadno, je bila obravnava obsojenega A. B. v kazenskem postopku po že končanem prekrškovnem postopku utemeljena. Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je res lahko le delodajalec oziroma oseba, ki skladno s pooblastili odloča o pravicah, navedenih v tej inkriminaciji. Inkriminacija je zato posebna glede storilca (delictum proprium). Pri tovrstnih kaznivih dejanjih pa napeljevalec in pomagač odgovarjata, čeprav nista v posebnem razmerju, ki ga za storilca zahteva zakon. Po uvedbi kazenskega postopka izdaja obrazložene pisne odredbe za pridobitev zaupnih bančnih podatkov s strani sodišča ni več potrebna, temveč zadostuje pisna zahteva banki. Dejstvo, da se je sodišče v odredbi banki sklicevalo na 156. člen ZKP, na zahtevo po njeni obrazloženosti in tudi po obrazloženosti tožilskega predloga glede na fazo postopka ne vpliva, pri čemer bi sodišče dokaz lahko izvedlo tudi po uradni dolžnosti.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane