VSRS Sklep X Ips 42/2022

Jedro

"Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene.

Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1746/2019-11 z dne 16. 6. 2021 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožnikovi tožbi ugodilo in odpravilo akt o ugotovitvah o posameznem primeru Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: upravni organ) številka 06211-71/2018-12 22021 z dne 25. 4. 2019, s katerim je ta ugotovila, da se je tožnik kot nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v postopku javnega razpisa za prosto delovno mesto pomočnika generalnega direktorja za nabavno dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, konkretneje pri podpisu sklepa o izbiri in pogodbe o zaposlitvi z A. A., s katero je bil v letih od 2015 do 2017 v poslovnih stikih, znašel v okoliščinah, ki vzbujajo najmanj videz nasprotja interesov (prvi odstavek 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. RS št. 69/2011) (1. točka izreka), ter da je tožnik s tem, ko o ugotovitvi teh okoliščin nasprotja interesov ni pisno obvestil svojega predstojnika oziroma upravnega organa, kršil prvi odstavek 38. člena ZIntPK (2. točka izreka).

2. Upravni organ je kot poslovne stike med tožnikom in A. A. v smislu 13. točke 4. člena ZIntPK ovrednotil dejstvo, da sta bila tožnik (kot generalni direktor) in A. A. v obdobju med letoma 2015 in 2017 oba zaposlena v družbi B., d. o. o. Kot poslovne stike je opredelil (1) stike, ki se dogajajo pri opravljanju dela oziroma v zvezi z nalogami in obveznostmi, za katere je posameznik zadolžen ali pristojen v okviru svoje službe ali poslovne dejavnosti, (2) stike med sodelavci, ki so omejeni izključno na službeno komunikacijo in ne dosegajo ravni osebnih stikov, ter (3) stike med subjektom in osebo, ki je pri tem subjektu zaposlena oziroma opravlja dela na podlagi pogodbe ali zakona.

3. Upravno sodišče temu ni sledilo. Presodilo je, da poslovnega stika ni mogoče razlagati tako široko, kot ga je razlagal upravni organ, saj bi to pomenilo, da če bi predstojnik neke pravne osebe zamenjal službo in bi postal predstojnik pravne osebe v javnem sektorju, bi se zaposleni pri prejšnji pravni osebi, ki bi se hotel zaposliti pri pravni osebi v javnem sektorju, katere predstojnik je postal njegov bivši predstojnik, znašel pred oviro, ko bi moral upravni organ o dopustnosti njegove zaposlitve pri tej pravni osebi predhodno podati svoje stališče glede nasprotja interesov, četudi bi ta zaposleni izpolnjeval vse pogoje za to delovno mesto. S tem bi bila po prepričanju Upravnega sodišča kršena pravica te osebe do zaposlitve pod enakimi pogoji, če bi upravni organ podal negativno mnenje, pa tudi pravica do svobodne izbire zaposlitve. Upravno sodišče je zato menilo, da delovnega razmerja ni mogoče razumeti kot poslovni stik v smislu ZIntPK. Dodalo je še, da upravni organ v konkretnem primeru Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana ne bi smel prepovedati sklenitve pogodbe s kandidatko, saj bi s tem prekomerno posegel v njegovo avtonomijo, in da če torej v tem primeru ne bi o ničemer odločal, tudi ni razloga za njegovo obveščanje.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom X DoR 200/2021-3 z dne 13. 7. 2022 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali predstavlja poslovni stik v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/2011) dejstvo, da je bila oseba, za katero je tožnik podpisal sklep o izbiri in z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi, predhodno zaposlena pri istem delodajalcu v času, ko je bil tožnik tam direktor.

5. Toženka (v nadaljevanju: revidentka) je na podlagi tega sklepa vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni na način, da tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki izreka

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 370. člena ZPP).

Bistvene navedbe strank

9. Revidentka navaja, da ker ZIntPK različnih oblik stikov, ki so pomembni za presojo zasebnega interesa uradne osebe, podrobneje ne določa, je ob upoštevanju konkretnih primerov in namena zakona oziroma instituta nasprotja interesov, razvila jasno in konsistentno prakso. Kot poslovne stike razume stike, ki izvirajo iz službene dejavnosti, kar po njenem mnenju vključuje tudi okoliščine, ki izhajajo iz trenutnega ali prejšnjih zaposlitvenih razmerij uradne osebe. Ponavlja opredelitev poslovnih stikov, kot jo je navedla v svoji odločbi z dne 25. 4. 2019. Ob tem se sklicuje na Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in meni, da njeno stališče podpira tudi jezikovna razlaga. Po tej razlagi poslovni stik ne obsega le odnosov, ki jih je zaposlena A. A. navezovala navzven, do drugih poslovnih subjektov, ampak tudi njene odnose do članov kolektiva, ki mu je pripadala. Poslovni stiki so po revidentkinem mnenju vsi stiki, ki niso osebni ali politični. Do njih lahko prihaja tudi med delavci, zaposlenimi pri istem delodajalcu.

10. Revidentka ob tem poudarja, da le zaposlitev pri istem delodajalcu še ni dovolj za potrditev poslovnega stika. Šele prekrivanje določenih nalog ali jasen odnos hierarhije je po njenem naziranju tisto, kar potrdi obstoj poslovnega stika in s tem tudi nasprotje interesov. Ocenjuje, da če se delovna razmerja ne bi štela med poslovne stike, bi iz njene preventivne dejavnosti in njenega nadzora izpadli številni primeri nasprotja interesov. V okoliščinah konkretnega primera A. A. ni bila le ena od 200 zaposlenih v A., d. o. o., temveč je bila odgovorna za nabavo, prodajo in proizvodnjo ter je skupaj s tožnikom kot generalnim direktorjem operativno vodila tudi področje izvoza, kar nedvomno pomeni tesnejše in aktivno sodelovanje.

11. Ne strinja se s stališčem Upravnega sodišča, da so poslovni stiki le stiki, ki se odvijajo med gospodarskimi družbami, podjetniki in ostalimi nosilci poslovnih dejavnosti. Opozarja, da gre v primeru iz 37. člena ZIntPK za dolžnostno ravnanje uradne osebe, ki z ničemer ne posega v pravico kandidata do zaposlitve na določeno delovno mesto in ne pomeni dodatnega zaposlitvenega pogoja. V obravnavanem primeru to pomeni, da bi se morala uradna oseba zaradi obstoja (videza) nasprotja interesov izločiti iz odločanja in podpisa pogodbe o zaposlitvi. ZIntPK zavezuje tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, zato ne gre za poseg v njegovo avtonomijo. Revidentka je ob sklicevanju na Konvencijo OZN o preprečevanju korupcije, Resolucijo o preprečevanju korupcije in odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-57/06-28 prepričana, da širša razlaga pojma poslovnih stikov izhaja tudi iz temeljnih načel ZIntPK in zakonodajalčevega namena.

12. Tožnik v odgovoru na revizijo poudarja, da takšna, široka razlaga pojmov ZIntPK, ki bi določali obveznosti posameznikov, ni v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Meni, da je v pravni državi nedopustno, da prekrškovni organ širi polje svojega dela s tem, da pojme, ki vplivajo na obveznosti posameznikov, razlaga sam, zatem pa izvaja postopke, ko naj bi prišlo do njihovih kršitev. Po njegovem mnenju lahko obveznosti posameznikov predpiše le zakon, ki mora biti dovolj določen, da lahko ti svoje obveznosti spoznajo brez dodatnih bremen in ovir. Poleg tega obstoječa praksa upravnega organa glede razlage poslovnega stika ni dostopna javnosti. Trdi tudi, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi ZSV 1394/2020 potekal postopek, v katerem je revidentka nastopala kot prekrškovni organ in on kot storilec, sodišče pa je 21. 1. 2022 njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in odločbo o prekršku razveljavilo. Poleg tega meni, da je odločanje, pri katerem ni mogoče vnaprej opredeliti, ali bo neko ravnanje v skladu z zakonom ali ne (kot je revidentkino stališče, da je od okoliščin primera odvisno, ali je stik v delovnem okolju poslovni stik), arbitrarno.

Zakonska ureditev

13. ZIntPK je v 37. členu, kot je veljal v času izdaje izpodbijane sodbe, določal, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne (prvi odstavek), ter da svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes (drugi odstavek). Nasprotje interesov je ZIntPK opredeljeval kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog (takratna 12. točka 4. člena ZintPK), zasebni interes uradne osebe pa kot premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (takratna 13. točka 4. člena ZIntPK).¹

O uporabi nedoločnih pravnih pojmov

14. Da bi lahko odgovorilo na revizijsko vprašanje, se mora Vrhovno sodišče opredeliti predvsem do vsebine nedoločnega pravnega pojma "poslovni stiki" kot dela opredelitve "zasebnega interesa uradne osebe".

15. Zakonodajalec sme po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča uporabljati tudi nedoločne pravne pojme, ki imajo res spreminjajočo se vsebino, vendar je njihovo bistvo v tem, da jih v opisu abstraktnega dejanskega stanu uporabi takrat, kadar želi s takšnim pojmom zajeti različne dejanske dogodke in stanja, ki imajo skupno pomensko vsebino. Uporaba nedoločnih pravnih pojmov sama po sebi ne pomeni kršitve 2. člena URS, vendar je pri tem pomembno, da stopnja nedoločnosti pravnega pojma ni previsoka² in da upravni organ pri njegovem vsebinskem polnjenju dometa razlagalnih argumentov ne prenapenja, saj bi se v nasprotnem primeru iz razlagalca zakona spremenil v njegovega nepristojnega ustvarjalca.³

16. V skladu z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča zakonska norma izpolnjuje zahteve po jasnosti in pomenski določljivosti predpisov iz 2. člena URS, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njeno vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki morajo izvajati zakon, določno in predvidljivo. Načelo pravne države prepoveduje obstoj predpisov, ki že zaradi svoje nejasne ubeseditve v konkretnih primerih omogočajo arbitrarno delovanje javne oblasti.⁴ Z vidika pravne varnosti torej predpis postane sporen takrat, kadar s pomočjo razlage ne moremo priti do njegove jasne vsebine oziroma kadar se z ustaljenimi metodami razlage ne da ugotoviti njegove vsebine (ne pa že tedaj, ko samo besedilo predpisa ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v praksi).⁵

O poslovnih stikih

17. Za razlago pojma "stik" v kontekstu relevantne pravne norme niso potrebni večji intelektualni napori. Že jezikovna in logična razlaga pripeljeta do očitnega sklepa, da "stik" med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pomeni medsebojno dogovarjanje, sodelovanje in spoznavanje.

18. Tudi širitev tega pojma na "poslovni stik" že po očitni jezikovni razlagi pomeni stik, ki nastane med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene.

19. Takšno razlago pojma "poslovni stik" potrjuje tudi uporaba sistematične razlage. Iz prej navedene takratne 13. točke 4. člena ZIntPK namreč izhaja, da je bil po ZIntPK "zasebni interes uradne osebe" opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist tako zanjo in njene družinske člane kot tudi za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta uradna oseba osebne, poslovne ali politične stike. Taka opredelitev relevantnih stikov po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da je zakonodajalec vanjo zajel vse vrste stikov med uradno osebo in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, od osebnih, ki se nanašajo na posameznike v neformalni, zasebni sferi, do političnih, do katerih prihaja v povsem javnem in formalnem okolju. Razlaga, po kateri bi poslovni stiki v to opredelitev spadali le deloma oziroma po kateri bi bil velik del stikov, do katerih prihaja pri opravljanju dela oziroma delovnih nalog (glede na pravno podlago opravljanja dela), izvzet, je zato očitno v nasprotju s sistematiko ZIntPK.

20. Do enakega rezultata pripelje tudi namenska razlaga. Namen zakonske opredelitve pojma "zasebni interes uradne osebe" iz bivše 13. točke 4. člena ZIntPK, ki zajema tudi "poslovne stike", je pravno urediti univerzalno dolžnost uradne osebe, naj se izogiba dejanskemu ali možnemu nasprotju interesov. Ta namen pa je - ob dejstvu, da je razumevanje nasprotja interesov odvisno od razumevanja zasebnega interesa uradne osebe - mogoče doseči le, če v okviru pravnega pojma "zasebni interes uradne osebe" kot poslovne stike razumemo tudi stike, do katerih prihaja pri izvrševanju različnih delovnih obveznosti. Le če poslovne stike razumemo tako, namreč zakonska določba zajema vse vrste stikov, do katerih lahko prihaja med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo (kot je pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve), ter s tem vse osebe, s katerimi je oziroma je bila uradna oseba v tesnejšem odnosu.

21. Takšno (širšo) razlago, po kateri zakonska opredelitev zajema vse vrste stikov, do katerih lahko prihaja med drugimi fizičnimi in pravnimi osebami ter uradno osebo, potrjuje tudi zgodovinska razlaga. Z novelo ZIntPK-C je bila namreč opredelitev pojma "zasebni interes uradne osebe" nadomeščena z opredelitvijo pojma "zasebni interes osebe", ki je krog zavezancev še razširila, saj je zdaj določeno, da "zasebni interes osebe" pomeni "premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike".

22. Vrhovno sodišče iz vseh navedenih razlogov povzema, da je bil nedoločni pravni pojem "poslovni stiki" iz takratne 13. točke 4. člena ZIntPK dovolj jasen in določen, da je bila njegova vsebinska opredelitev mogoča z uporabo ustaljenih metod razlage.⁶ "Poslovni stiki" tako pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Še več: analiza relevantne zakonske določbe (prim. posebej 18. in 19. točko te obrazložitve) pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot npr. osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.⁷

23. Odgovor na revizijsko vprašanje je torej odvisen od okoliščin konkretnega primera. Od dejanskih okoliščin konkretnega primera je namreč odvisno, ali sta bila zaposlena pri istem delodajalcu pri svojem delu v odnosu medsebojnega dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki bi lahko pripeljal do nasprotja interesov, ni pa mogoče tega izključiti vnaprej, zgolj na podlagi zakonskega besedila, ki splošno našteva vrste stikov, pri katerih lahko pride do takega odnosa.

Revizijska presoja v obravnavani zadevi

24. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta bila tožnik (kot generalni direktor) in A. A. v obdobju med letoma 2015 in 2017 oba zaposlena v družbi B., d. o. o.

25. Upravni organ je to dejstvo subsumiral pod "poslovne stike" iz takratne 13. točke 4. člena ZintPK, Upravno sodišče pa je nasprotno presodilo, da poslovnega stika ni mogoče razlagati tako široko. Pri tem tega pojma ni razložilo, temveč se je oprlo le na stališče, da bi široka razlaga pomenila, da če bi predstojnik določene pravne osebe postal predstojnik določene pravne osebe v javnem sektorju, bi moral upravni organ vedno podati stališče o dopustnosti zaposlitve kandidata, ki bi se želel zaposliti v tej pravni osebi v javnem sektorju, če je bil ta prej zaposlen v tej drugi pravni osebi, v kateri je bil ta isti predstojnik. S tem bi bila po mnenju Upravnega sodišča kršena kandidatova pravica do zaposlitve pod enakimi pogoji. Če pa bi upravni organ v takem primeru podal negativno mnenje, bi bila kandidatu po presoji Upravnega sodišča kršena tudi pravica do svobodne izbire zaposlitve. Upravno sodišče je zato menilo, da delovnega razmerja ni mogoče uvrstiti med poslovne stike. Pri tem je dodalo, da pa ker upravni organ sklenitve pogodbe s kandidatom niti ne bi mogel prepovedati, niti ne obstaja razlog, zakaj bi bilo treba upravni organ o tem obvestiti.

26. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na obrazloženo razlaga pravnega pojma "poslovni stiki", po kateri mednje ni mogoče uvrstiti stikov, ki nastanejo v okviru delovnega razmerja, kot jo je zavzelo Upravno sodišče, v nasprotju s prej navedenimi materialnopravnimi izhodišči. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, "poslovni stiki" pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Pri tem opredelitev stikov kot osebnih, poslovnih ali političnih niti ni pomembna, temveč je pomembno, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega oziroma je dosegal takšno kakovost, da da bi lahko pripeljal do nasprotja interesov. Zato po prepričanju Vrhovnega sodišča med (poslovne) stike brez dvoma lahko spadajo tudi odnosi med osebami, ki se vzpostavijo in obstajajo v okviru delovnega razmerja.

27. Ob navedenem je pomembno, da takšno razumevanje "poslovnih stikov" ne posega v pravice kandidata do zaposlitve pod enakimi pogoji in do svobodne izbire zaposlitve, kot je zmotno presodilo Upravno sodišče. Revidentka je v zvezi s tem pravilno pojasnila, da določbe, ki urejajo dolžnost izogibanja nasprotju interesov,⁸ veljajo za uradno osebo, ne pa za kandidata, ki se poteguje za zasedbo določenega delovnega mesta. Kandidata namreč zaradi dolžnosti uradne osebe, da se mora izogibati nasprotju interesov oziroma videzu nasprotja interesov, ne morejo prizadeti negativne posledice, saj za to pravne podlage v ZIntPK ni bilo. Vrhovno sodišče dodaja, da je ZIntPK določal le, da če je na podlagi izvedenega postopka ugotovljeno nasprotje interesov, upravni organ s tem seznani pristojni organ ali delodajalca in mu določi rok, v katerem ga je dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih (takratni 39. člen ZIntPK). Ti ukrepi pa naj bi pomenili (kvečjemu) izločitev uradne osebe iz konkretnih postopkov odločanja (kot je navedla tudi revidentka), saj je bilo v 40. členu ZIntPK pojasnjeno, da se določbe poglavja o preprečevanju nasprotja interesov in nadzoru nad sprejemanjem daril ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom.

28. Ker je torej Upravno sodišče zmotno sodilo, da stik, ki je relevanten za nastanek nasprotja interesov, ne more obstajati kot poslovni stik med osebami, zaposlenimi pri istem delodajalcu, je napačno uporabilo materialno pravo. Zato sploh ni ugotavljalo konkretnih značilnosti takega stika v obravnavani zadevi, kar je po prejšnji obrazložitvi bistveno za pravilno ovrednotenje tega stika s stališča morebitnega nasprotja interesov. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1). Upravno sodišče bo moralo v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) stranki postopka pozvati, da glede na predstavljeno razumevanje materialnega prava svoje navedbe dopolnita in za dokazovanje slednjih predlagata ustrezne dokazne predloge.⁹

K II. točki izreka

29. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Odločitev senata

Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------
¹ Zdaj zasebni interes opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK, ki določa, da "zasebni interes osebe" iz prejšnje točke pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike.
² Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024, točka 21. V pravni teoriji velja, da tudi v kazenskem pravu nedoločni pravni pojmi niso nedopustni, a jih je treba na tem področju prava posebej pazljivo obravnavati; Bele, I.: Zapolnjevanje nedoločnih pravnih pojmov v kazenskem pravu, Podjetje in delo, št. 6/1992, str. 687-693.
³ Pavčnik, M.: Razumevanje prava. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2021, str. 233.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-49/17, U-I-98717 z dne 28. 3. 2019, točka 18.
⁵ Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024, točka 20.
⁶ Ne glede na to, da zakonski termin ni opredeljen niti v nobenem od mednarodnih pravnih virov. Je pa upravni organ 13. 5. 2022 izdal Sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov, (19. 2. 2025), v katerem je med drugim navedel, da se poslovni stiki zlasti dogajajo pri opravljanju dela oziroma v zvezi z nalogami, funkcijami ali obveznostmi, za katere je posameznik zadolžen ali pristojen v okviru svoje službe, angažiranja v pravnih subjektih ali poslovni dejavnosti.
⁷ Pavčnik, M.: Teorija prava. 6., pregledana in dopolnjena izdaja, Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2021, str. 108.
⁸ To so 37., 38. in 39. člen ZIntPK.
⁹ Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 37/2024 z dne 27. 11. 2024, točka 21.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2025