UPRS sodba III U 231/2013

Jedro

Zavezujoča tarifna informacija (ZTI) pokriva samo takšno blago, kot je v njej opisano, njen imetnik pa mora biti sposoben dokazati, da prijavljeno blago ustreza blagu, ki je predmet ZTI. V konkretnem primeru pa je bilo v ZTI navedeno, da gre za enostročni česen z botaničnim imenom "Allium ampeloprasum", ki ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več, ki je precej težji in večji od navadnega česna in je bolj podoben poru, zaradi česar se tudi uvršča pod druge čebulice, med tem ko je bilo blago, ki je bilo predmet uvoza, "sveži česen (Allium sativum) v obliki glavice premera približno 30 mm, brez ločenih strokov z lupino rožnate barve. Tožena stranka je zato glede na opravljeno DNA analizo, uvoženo blago pravilno uvrstila kot navadni česen (Allium sativum).

Točka b. drugega odstavka 220. člena CZS se v skladu z ustaljeno sodno prakso uporabi samo, če so pristojni organi sami ustvarili podlago za pričakovanje zavezanca. Tako lahko samo napake, ki so posledica ravnanja pristojnih organov in jih zavezanec ni mogel odkriti, ustvarijo pravico, da ne pride do naknadne izterjave uvoznih terjatev, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj je bila ZTI izdana na podlagi napačnih podatkov, ki jih je posredoval deklarant oziroma sam tožnik.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka blago s trgovskim nazivom „SOLO GARLIC 3,5 CM - 5,0 CM, 250 G/BASKET X 40/MESH BAG“ iz 01. postavke uvozne carinske deklaracije z MRN oznako 10SI00603640650988 z dne 2. 6. 2010 iz tarifne oznake 0703 90 00 kombinirane nomenklature s TARIC kodo 80, dokončno razvrstila v tarifno oznako 0703 20 00 kombinirane nomenklature s TARIC kodo 00 ter carinsko stopnjo 9,60 % in posebno dajatvijo 120,00 EUR/100 kg (točka 1. izreka). Tožniku kot prejemniku blaga in A. d.d. kot deklarantu je naložila plačilo naknadno določene uvozne dajatve od carinske vrednosti blaga v višini 28.999,93 EUR po 2,7% razliki carinske stopnje v znesku 756,03 EUR, posebno dajatev 120 EUR/100 kg, razliko v davku na dodano vrednost ter pripadajoče obresti v skupnem znesku 13.618,02 EUR (2. točka izreka). Navedla je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je deklarant ob vložitvi carinske deklaracije priložil zavezujočo tarifno informacijo št. SI0297/2009 z dne 14. 12. 2009 (v nadaljevanju ZTI). Ker se je pojavil dvom v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga, je bil v smislu 68. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992, z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZ) odrejen fizični in dokumentarni pregled tega blaga. Odvzeti so bili vzorci blaga za potrebe Generalnega carinskega urada, o čemer je bil sestavljen zapisnik. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem carinskem uradu v Ljubljani je po opravljeni DNA analizi vzetega vzorca, ki jo je opravila družba B. iz Nemčije, ugotovil, da je vzorec navadni česen in ne enostročni česen (Allium ampeloprasum) in izdal mnenje o uvrstitvi blaga z dne 21.7. 2010, po katerem se svež česen (Allium sativum) v obliki glavice, premera približno 30 mm, brez ločenih strokov, z lupino rožnate barve, ki se uporablja za prehrano, pakiran pa je v košarice z neto maso 250 g, pravilno uvršča v tarifno oznako 0703 20 00 KN s TARIC kodo 00.

V zvezi z ugovorom deklaranta, da je carinski deklaraciji priložil ZTI, iz katere izhaja pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga je pojasnil, da se je v zadevi pojavil dvom v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga, zato je bil v smislu 68. člena CZ odrejen fizični in dokumentarni pregled tega blaga. Postopka izdaje ZTI in carinjenja se med seboj ne izključujeta, imata pa vsak svoj namen. Pojasnjuje, da se carinske dajatve ob sprostitvi blaga v prost promet obračunajo glede na dejansko stanje blaga v trenutku sprostitve. Navedbam tožnika, da je blago, za katerega je predložil ZTI, enakovredno blagu, ki se je uvozilo po 1. postavki predmetne deklaracije, ni sledil, saj je analiza DNA pokazala, da ne gre za enakovrstno blago. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo GCU v ničemer ni spreminjal svojega mnenja, podanega v ZTI, temveč je stranka tista, ki je v prost promet sproščala drugo blago, kot ga je navedla v zahtevi za izdajo ZTI. ZTI št. SI0297/2009 je še vedno veljavni pravni akt, vendar samo za blago Allium ampeloprasum, ne pa za Allium sativum, ki ga je, kot je bilo ugotovljeno z analizo, tožnik uvažal v predmetnem postopku.

Ministrstvo za finance je z v uvodu navedeno odločbo zavrnilo tožnikovo pritožbo. Po mnenju upravnega organa druge stopnje ne vzdržijo očitki, da bi moral carinski organ ob izdaji ZTI zahtevati vzorec blaga in opraviti analizo, če lahko že na podlagi podatkov, ki jih je posredovala stranka, izda ZTI. Glede na izpolnjen obrazec zahtevka za izdajo ZTI je prejemnik blaga zahteval uvrščanje blaga z opisom (polje 8): izgled-enostročni čebulček, rožnate barve; okus- mešanica pora in česna; pridelano na Kitajskem; uporaba-v prehrani; emblalaža 10 kg... ter z opombo, da je blago v prodaji na našem tržišču že od leta 2004, na evropskem pa od leta 2001. V polje 9 zahtevka (originalno trgovsko ime in dodatni podatki) je vpisal „Allium ampeloprasum, fresh elephant garlic, kitajski čebulček“ s predvideno uvrstitvijo v tarifno oznako 07 03 90 00. Navedeno kaže, da je prejemnik blaga zahteval uvrstitev blaga med Allium ampeloprasum in uvrstitev tovrstnega blaga spada pravilno v tarifno oznako, ki jo je v ZTI navedel Generalni carinski urad, kar nenazadnje potrjuje tudi sicer kasneje v Uradnem listu EU objavljena sprememba pojasnjevalne opombe k tarifni številki 07 03 20 20. Pri tem je opozoril, da se navadni in enostročni česen ne razlikujeta zgolj po DNA analizi, kot zmotno zatrjuje tožnik, temveč tudi po velikosti glavice (Allium sativum sestavlja ena sama glavica brez ločenih strokov s približnim premerom 25 do 50 mm, Allium ampeloprasum pa sestavlja ena glavica, s premerom približno 60 mm ali več in je precej težji in večji od navadnega česna ter je tudi bolj podoben poru, zato se ga tudi uvršča pod druge čebulnice).

Tožnik s tožbo izpodbija prvostopno odločbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je v zahtevku za izdajo ZTI navedel popolnoma enak opis blaga, kot je opis blaga v polju 31 predmetne carinske deklaracije, prav tako pa tudi carinski laboratorij, ki deluje v okviru sektorja za tarifo, vrednosti in poreklo, ni imel nobenega dvoma glede vrste in opisa blaga, ki je bilo predmet predlagane ZTI. Ugotovitev, da gre za navadni česen Allium sativum utemeljuje izključno na „DNK“ analizi nemške družbe B., ki je le ena od družb na območju EU, ki se ukvarja s tovrstnimi analizami. Tožnik je v postopku predložil analizo in ugotovitev italijanskih laboratorijev pri C., iz katere izhaja, da bi moral biti postopek analize blaga izveden na drugačen način, predvsem pa da je potrebno več časa za pridobitev pravilnih podatkov o blagu, zato je podan dvom o verodostojnosti ugotovitev nemške družbe, in bi morala biti v zadevi opravljena še ena strokovna analiza.

Bistvena okoliščina v konkretni zadevi je, da je tožnik za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji, že pred uvozom pridobil ZTI, ki je bila pridobljena za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji. Toženki očita, da bi morala že v postopku izdaje ZTI zahtevati analizo „DNK“, v kolikor se je pojavil dvom glede uvrstitve carinskega blaga. Nasprotno ravnanje škoduje temeljnim načelom Evropske unije, zlasti načelu pravne varnosti in legitimnega pričakovanja, na podlagi katerih more biti zakonodaja Evropske unije jasna in predvidljiva za zadevne osebe (sodba sodišča EU C 293/04 z dne 9. marca 2006). Dejstvo je namreč, da če tarifna oznaka iz ZTI ne velja za blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji, potem sta tožnik in deklarant žrtvi neskrbnega ravnanja, opustitve oziroma napake carinskega organa v postopku izdaje ZTI.

Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je bil laboratorij B. izbran s strani OLAF-a, ne pa s strani toženke, kar kaže na zaključek, da je dvom v zvezi z uvoženim blagom sprožila tretja oseba in ne toženka. Dejstvo je tudi, da je do problema glede uvrstitve uvoženega blaga na ravni EU prišlo v času uvoza predmetnega blaga pred 23. 7. 2010, ko je bilo objavljeno sporočilo evropske komisije o spremenjenih pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 0703 20 00 (česen). Zatrjuje, da gre v konkretnem primeru izključno za napako carinskega organa, ki je izdal ZTI, v kateri dejansko sploh ni bilo opisano blago, ki naj bi bilo predmet ZTI, ampak neko drugo blago, za katerega se je šele kasneje izkazalo, da naj bi bil navaden česen. Tožnik je torej ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ki se lahko od njega pričakuje, zaradi česar v nobenem primeru ni mogel predvideti ali preprečiti nastanka situacije, v kateri mu je bilo objektivno onemogočeno ugotoviti, da se predmetno blago uvršča v drugo tarifno številko, kot je tarfina številka, določena z ZTI. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo reši zadevo, oziroma podrejeno, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je deklarant A. d.d., kot posredni zastopnik tožnika kot prejemnika dne 2. 6. 2010 vložil uvozno carinsko deklaracijo, ki ji je bila dodeljena številka MRN 10SI00603640650988, s katero je zahteval, naj se sprosti v prost promet in vnos v domačo porabo blago z opisom (polje 31) „sveža, ohlajena čebulnica-enostročni česen z botaničnim imenom „Allium ampeloprasum“ rožnate barve, z okusom po mešanici pora in česna v tam navedeni količini“. Na podlagi navedene carinske deklaracije je bilo blago uvrščeno v tarifno oznako 0703 90 00 KN s TARIC kodo 80, zanj pa sta bila obračunana carina po 6,90 % stopnji in davek na dodano vrednost po 8,50 % stopnji.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje zaradi dvoma v pravilnost tarifne uvrstitve deklariranega blaga na podlagi 68. člena CZ odredil fizični in dokumentarni pregled uvoženega blaga, o katerem je bil sestavljen zapisnik o odvzemu vzorcev. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri Generalnem carinskem uradu v Ljubljani je po opravljeni DNA analizi vzetega vzorca, opravljenem v laboratoriju družbe B. iz Nemčije, ki ga je izbral Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF) ugotovil, da je vzorec svež česen (Allium sativum) in ne enostročni česen (Allium ampeloprasum).

Za tožnika je sporno ali je carinski urad ravnal pravilno, ko je uvozno blago uvrstil v tarifno oznako, ki se je razlikovala od tarifne oznake, določene v ZTI, ki jo je deklarant predložil za sporno blago ter podrejeno, ali je za napačno uvrstitev odgovoren carinski organ, ki je izdal nepravilno ZTI.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, saj je bila z analizo vzorcev, ki jo je carinski organ opravil zaradi preverjanja sprejete deklaracije na podlagi pooblastila iz točke b. prvega odstavka 68. člena CZ ugotovljena drugačna uvrstitev uvoženega blaga. V ZTI je navedeno, da gre za enostročni česen z botaničnim imenom „Allium ampeloprasum“, ki ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več, ki je precej težji in večji od navadnega česna in je bolj podoben poru, zaradi česar se tudi uvršča pod druge čebulnice, med tem ko je bilo blago, ki je bilo predmet uvoza „sveži česen (Allium sativum) v obliki glavice premera približno 30 mm, brez ločenih strokov z lupino rožnate barve. Sektor za tarifo, vrednost in poreklo pri DCU je zato tudi po mnenju sodišča glede na opravljeno DNA analizo uvoženo blago pravilno uvrstil kot navadni česen (Allium sativum).

Zavezujoča tarifna informacija je zavezujoča za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena CZ). Povedano drugače, ZTI pokriva samo takšno blago, kot je v njej opisano, imetnik ZTI pa mora biti sposoben dokazati, da prijavljeno blago ustreza blagu, ki je predmet ZTI.

Tudi po presoji sodišča tožnik kot imetnik ZTI ni bil sposoben dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI. Tožbeni ugovor glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava zato ni utemeljen.

Glede na navedeno je neupošteven tudi tožnikov ugovor, ki se nanaša na retroaktivno uporabo dne 23. 7. 2010 objavljenega sporočila Evropske komisije o spremenjenih pojasnjevalnih opombah k tarifni oznaki 0703 20 00 (česen). S tem sporočilom je bil k prvotnemu stavku (da ta tarifna oznaka vsebuje vse vrste česna Allium sativum, ki so primerne za človeško prehrano) dodan nov odstavek „ta tarifna številka vključuje tudi česen, ki ga sestavlja ena sama glavica, brez ločenih strokov, s približnim premerom 25-50 mm, za katerega se na tržišču uporablja med drugim tudi trgovsko ime „Solo garlic“, to trgovsko ime pa je tudi navedeno na računu kitajskega dobavitelja, ki ga je deklarat priložil carinski deklaraciji. Pravilna uvrstitev spornega carinskega blaga namreč temelji na mnenju Generalnega carinskega urada št. 4245-741/2010-2.

V zvezi z ugovorom o verodostojnosti podanega mnenja pa sodišče dodaja, da s strani tožnika predloženi analizi ne pomenita drugega neodvisnega mnenja, saj se ne nanašata na blago, uvoženo po predmetni carinski deklaraciji.

Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor, da je do napačne uvrstitve carinskega blaga prišlo zaradi ravnanja carinskih organov, zaradi česar ne bi smela biti opravljena naknadna izterjava uvoznih dajatev. V skladu z ustaljeno sodno prakso se točka b. drugega odstavka 220. člena CZ, na katerega se sklicuje tožnik, uporabi samo, če so pristojni organi sami ustvarili podlago za pričakovanje zavezanca. Tako lahko samo napake, ki so posledica ravnanja pristojnih organov in jih zavezanec ni mogel odkriti, ustvarijo pravico, da ne pride do naknadne izterjave uvoznih terjatev, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj je bila ZTI izdana na podlagi napačnih podatkov, ki jih je posredoval deklarant oziroma sam tožnik.

Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka na podlagi 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v obravnavani zadevi niso sporne. Tožnik sicer v tožbi navaja, da je dejansko stanje sporno, iz upravnega spisa, pa je razvidno, da ne gre za to, da bi bila sporna dejstva in okoliščine, ki jih je carinski organ ugotovil v postopku, temveč, da se tožnik ne strinja s sklepanjem carinskega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin.

K točki II. izreka:

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

10.06.2015