<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

VSRS Sodba IV Ips 55/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:IV.IPS.55.2017

Evidenčna številka:VS00006031
Datum odločbe:17.10.2017
Senat:Branko Masleša (preds.), Vesna Žalik (poroč.), Barbara Zobec
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:vročanje - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - vročanje z javnim naznanilom - vročanje naslovniku v tujini - smiselna uporaba ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - razveljavitev odločbe

Jedro

V konkretnem primeru do vročitve plačilnega naloga ni prišlo, saj vročitve izvajalec nemške pošte zaradi nezadostnega podatka o točnem oziroma pravilnem naslovu niti mogel opraviti. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila osebna vročitev plačilnega naloga neuspešna zaradi razlogov na strani naslovnika (ker na primer ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, kar kot predpostavko vročanja z javnim naznanilom predpisuje drugi odstavek 96.a člena ZUP). Šele po prvem poskusu osebne vročitve na popolnem in pravilnem naslovu za vročanje, bi bilo treba osebno vročitev v tujini opraviti po določbah tretjega oziroma četrtega odstavka 20. člena Splošnih pogojev, če bi bila vročitev neuspešna zaradi odsotnosti naslovnika oziroma drugih oseb. Če bi se ob tem ugotovilo, da oseba na naslovu za vročanje sploh ne prebiva, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, bi prekrškovni organ po prejemu vrnjenega pisanja lahko postopal po drugem odstavku 96.a člena ZUP in plačilni nalog vročal preko oglasne deske organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se razveljavi odločbo o pravnomočnosti in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Ljubljana (v nadaljevanju PPP Ljubljana) je dne 3. 1. 2017 izdal plačilni nalog, št. 0000115436340, s katerim je spoznal storilca A. P. za odgovornega storitve prekrška prekoračitve dovoljene hitrosti v naselju po 4. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) ter mu izrekel globo v višini 1.000,00 evrov in 9 kazenskih točk.

2. Zoper citirani plačilni nalog je vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka o prekršku, in sicer kršitve četrtega odstavka 57. člena in 59. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), v zvezi s kršitvijo 96. in 96.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po njegovem mnenju v konkretnem primeru plačilni nalog ni bil pravilno vročen storilcu, ta pa je za njegovo izdajo prvič izvedel šele ob prejemu opomina pred izvršbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Zaradi nepravilne vročitve plačilnega naloga storilec ni mogel vedeti, da zoper njega teče postopek o prekršku, s čemer je izgubil pravico do uporabe pravnega sredstva, zato je ugotovitev o pravnomočnosti plačilnega naloga napačna. Iz tega razloga vrhovni državni tožilec predlaga Vrhovnemu sodišču, da plačilni nalog odpravi ali zadevo vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu in njegovemu zagovorniku, odvetniku Mitji Šuligoju, ki se je z vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in njenim predlogom v celoti strinjal.

B-I.

4. V hitrem postopku o prekršku se med drugim glede vročanja po določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 uporabljajo pravila ZUP. V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Za primere, ko se vročitev na način iz prvega odstavka 87. člena ZUP ne da opraviti, je način vročanja določen v tretjem odstavku 87. člena ZUP. V takšnem primeru pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in poziv, da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše. Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument (četrti odstavek 87. člena ZUP), če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Takrat vročevalec (praviloma) tudi pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, ki mora biti s pisnim sporočilom iz tretjega odstavka 87. člena ZUP obveščen o posledicah takšnega vročanja.

5. Citirana določba o osebnem vročanju po 87. členu ZUP pa se lahko uporabi zgolj na področju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini potrebno uporabiti posebna pravila o vročanju v tujino. S tem v zvezi že četrti odstavek 89. člena ZUP določa, da je treba stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, kadar sta v tujini, naložiti ob vročitvi prvega dokumenta, da v določenem roku imenuje pooblaščenca ali pooblaščenca za vročitve in ga opozoriti, da mu bo po uradni dolžnosti postavljen pooblaščenec za vročitve oziroma začasni zastopnik, če v danem roku ne bo sam imenoval pooblaščenca. Prav tako je v drugem odstavku 92. člena ZUP omogočeno, da se fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo poseben status glede na funkcijo oziroma službo, ki jo opravljajo, v tujini lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen če mednarodna pogodba ne določa drugače. Izven okvirjev ZUP pa vsebino in način vročanja v tujino podrobneje določajo predpisi, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi. Skladno z mednarodno pravnimi predpisi (Zakon o ratifikaciji aktov Svetovne poštne zveze, Uradni list RS, št. 30/2006 z dne 23. 3. 2006) so bili namreč sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 31/07 z dne 6. 4. 2007, v nadaljevanju Splošni pogoji) namen njihovega sprejetja pa je v zagotavljanju standardiziranega, strokovnega in učinkovitega izvajanja univerzalne poštne storitve v mednarodnem poštnem prometu. V drugem odstavku 20. člena Splošnih pogojev je določeno, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk. Podobno, kot je za primer neuspešne osebne vročitve po tretjem odstavku 87. člena ZUP predvideno, da izvajalec poštne storitve pusti pisno sporočilo s podatki, potrebnimi za naslovnikov dvig pošte, tudi po tretjem odstavku 20. člena Splošnih pogojev izvajalec poštne storitve v primeru, da pošiljke v tujini ni mogoče vročiti navedenim osebam zaradi odsotnosti, v hišnem predalčniku ali izpostavljenem predalčniku pusti obvestilo, v katerem navede mesto prevzema in rok, v katerem lahko naslovnik pošiljko prevzame. Če naslovnik pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu, se pošiljka vrne pošiljatelju. Od izvajalcev poštnih storitev tujih držav in tujih vročevalcev ni možno pričakovati, da bodo ravnali po določbah slovenskega ZUP, se pa tudi v mednarodnem poštnem prometu uporabljajo določbe, ki so po vsebini podobne institutu osebnega vročanja po ZUP in je torej njihov namen v tem, da se dokument vroči neposredno naslovniku, od trenutka vročitve pa začne teči rok za opravo določenega procesnega dejanja.

B-II.

6. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ izpodbijani plačilni nalog storilcu poskušal vročiti priporočeno po pošti, in sicer na naslovu, ki je bil v uradnih evidencah zabeležen kot naslov storilčevega stalnega prebivališča in hkrati naslov za vročanje, to je A. Iz povratnice je razvidno, da vročitev ni bila opravljena, saj je bil naslov po ugotovitvah izvajalcev nemške pošte nezadosten, zato so pošiljko vrnili pošiljatelju, t.j. PPP Ljubljana. Prekrškovni organ je nato na podlagi 96. člena ZUP plačilni nalog vročil s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in objavo o neuspeli vročitvi na enotnem državnem portalu e-uprava. Iz podatkov spisa izhaja, da je PPP Ljubljana štela plačilni nalog za pravnomočnega z dnem 21. 2. 2017 ter izvršljivega z dnem 22. 3. 2017, zato je zoper storilca podala na FURS predlog za izvršbo.

7. Takšno vročitev je v skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZUP dopustno odrediti, če stranka (ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za vročitve, ki ga je postavila stranka) med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedla, pa o tem ne obvesti organa, ki vodi postopek, in če vročevalec kljub poizvedovanju ne more izvedeti, kam se je odselila, organ pa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi, da je naslov za vročanje enak naslovu, kjer je bil opravljen preizkus vročitve. Vendar pa v tej zadevi takšen položaj ni podan, saj je prekrškovni organ ugotovil, da storilec stalnega prebivališča ni spremenil (iz obvestila o neuspeli vročitvi z dne 27. 1. 2017 in dopisa PPP Ljubljana z dne 12. 7. 2017 namreč izhaja, da je PPP Ljubljana razpolagala ob poskusu prve vročitve z istim nemškim naslovom, kot je ob naknadnem preverjanju izhajal iz uradnih evidenc). Predvsem pa je z vidika zatrjevane kršitve pravice do pravnega sredstva v konkretni zadevi potrebno poudariti, da je po tej pravni podlagi naslovnik (storilec prekrška) dolžan obvestiti organ o vsaki spremembi naslova šele od dneva, ko v postopku prejme prvi dokument organa,1 kar bi bilo v obravnavani zadevi šele od pravilne in uspešne vročitve izpodbijanega plačilnega naloga. Glede na navedeno torej niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in objavo na enotnem državnem portalu e-uprava na podlagi 96. člena ZUP.

8. V konkretnem primeru do vročitve plačilnega naloga ni prišlo, saj vročitve izvajalec nemške pošte zaradi nezadostnega podatka o točnem oziroma pravilnem naslovu niti mogel opraviti. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila osebna vročitev plačilnega naloga neuspešna zaradi razlogov na strani naslovnika (ker na primer ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, kar kot predpostavko vročanja z javnim naznanilom predpisuje drugi odstavek 96.a člena ZUP). Glede na to, da osebna vročitev zaradi nezadostnega naslova ni bila uspešna, bi moral pošiljatelj sprva opraviti poizvedbe o razlogih za to in preveriti pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti uradno zabeleženega storilčevega naslova za vročanje v Nemčiji (upoštevajoč podatek, da ima v uradnih evidencah storilec zabeležen tudi naslov B., na katerega je prejel naknadni opomin FURS pred izvršbo), zatem pa še enkrat vročati na ugotovljeni naslov, ki bi zaradi zadostnih in pravilnih podatkov omogočal uspešno osebno vročitev. Šele po prvem poskusu osebne vročitve na popolnem in pravilnem naslovu za vročanje, bi bilo treba osebno vročitev v tujini opraviti po določbah tretjega oziroma četrtega odstavka 20. člena Splošnih pogojev, če bi bila vročitev neuspešna zaradi odsotnosti naslovnika oziroma drugih oseb. Če bi se ob tem ugotovilo, da oseba na naslovu za vročanje sploh ne prebiva, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, bi prekrškovni organ po prejemu vrnjenega pisanja lahko postopal po drugem odstavku 96.a člena ZUP in plačilni nalog vročal preko oglasne deske organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.

C.

9. Vrhovni državni tožilec ima glede na zgoraj predstavljeno prav, da plačilni nalog storilcu ni bil pravilno vročen, zato tudi iz dopisa PPP Ljubljana z dne 12. 7. 2017 izhaja napačna ugotovitev prekrškovnega organa, da je izdani plačilni nalog pravnomočen, posledično pa tudi ni pravilna odločba o pravnomočnosti, kakor jo ima zavedeno v svojih evidencah Sektor za izvršbo FURS in je razvidna iz dopisa z dne 24. 5. 2017. Ker je PPP Ljubljana napačno ugotovila nastop pravnomočnosti plačilnega naloga, je Vrhovno sodišče v to procesno odločitev poseglo z razveljavitvijo odločbe o pravnomočnosti. Od tega trenutka dalje je treba šteti, da ta postopek ni končan in bo prekrškovni organ ob upoštevanju zgoraj navedenega v nadaljevanju storilcu moral (pravilno) vročiti plačilni nalog in mu s tem omogočiti pravico do uporabe pravnega sredstva.

-------------------------------
1 Inštitut za javno upravo, Ljubljana (2004), Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, str. 326.


Zveza:

ZP-1 člen 57, 57/4, 58, 58/1, 59.. ZUP člen 86, 87, 89, 89/4, 92, 92/2, 96, 96a.. - člen 20.
Datum zadnje spremembe:
10.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0MTE0