<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sklep VKp 38856/2017
ECLI:SI:VSLJ:2019:VKP.38856.2017

Evidenčna številka:VSL00021250
Datum odločbe:28.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Mateja Lužovec (preds.), Boris G. Hrovat (poroč.), Tatjana Merčun
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pregled oseb in stvari - neposredna zaznava policistov - prepovedane droge

Jedro

Po drugem odstavku 52. člena ZNPPol sta policista obtoženca pozvala, naj sam izroči predmet. Obtoženec predmeta ni želel sam izročiti. Nepravilno je stališče pritožnika, da bi policista zato za pregled šolskega nahrbtnika, kamor je obtoženec spravil predmet, potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika za opravo osebne preiskave. Pregled osebe po četrtem odstavku 52. člena ZNPPol obsega tudi pregled vsebine stvari, ki jih ima oseba s sabo,v konkretnem primeru vsebine nahrbtnika. Iz pričanj policistov ne izhaja, da bi pri odpiranju nahrbtnika ter v nahrbtniku najdenih torbice, PVC škatlice in PVC samozapiralnih vrečk bila potrebna sila, ki presega običajno potrebno za odpiranje tovrstnih predmetov. Okoliščina, da je bilo potrebno odpreti še predmete, ki so bili najdeni v nahrbtniku oziroma v torbici, ne more pomeniti, da je pregled po intenzivnosti že prerasel v preiskavo, saj iz pričanj policistov ne izhaja, da bi bili predmeti v nahrbtniku skriti oziroma dostopni šele s pomočjo uporabe sile, razstavljanja, rezanja ali lomljenja. Ker je obstajal sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje in predmetov ni imel le za za lastno uporabo, sta mu policista predmete skladno z 220. členom ZKP zasegla in o tem sestavila zapisnik o zasegu predmetov.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je po opravljenem predobravnavnem naroku s sklepom II K 38856/2017-115 z dne 5. 2. 2019 zavrnilo predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev nedovoljenih dokazov, ki vsebujejo navedbe o nezakonitem delovanju policistov dne 12. 1. 2017.

2. Zoper sklep se je zaradi zmotne uporabe določb kazenskega postopka in kršitve Ustave RS pritožil obtoženčev zagovornik, ki predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zagovornikovemu predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi.

3. Po preučitvi pritožbe in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zagovornik navajal domnevno nezakonito ravnanje policistov dne 12. 1. 2017 že v pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave in v ugovoru zoper obtožnico. Zunajobravnavni senat je zagovornikova pritožbo in ugovor s sklepoma z dne 20. 4. in 9. 11. 2018 zavrnil.

5. Pritožnik navaja, da celotno dokazno gradivo izhaja iz primarnega dokaza, ki je bil pridobljen protipravno, s kršitvijo obtoženčevih ustavnih pravic in svoboščin na podlagi protipravnega delovanja policistov dne 12. 1. 2017, ko sta opravila nezakonito in neupravičeno osebno preiskavo obtoženca, brez odredbe sodišča, predvidene po prvem odstavku 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V osebni preiskavi, saj ni šlo le za vizualni pregled, sta policista preiskala vsebino obtoženčevega nahrbtnika. Odprla sta ga, v njem našla naramno torbo in ovalno posodo, ki sta ju odprla, v njih pa več PVC samozapiralnih vrečk, ki sta jih odprla, ter (med drugim) še tri kovinske drobilnike in digitalno tehtnico. Pritožnik opozarja na dvoje:

- na razliko med „pregledom“ v smislu 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in 148. člena ZKP, ki je vizualni in površinski pregled določene stvari in „preiskavo“ v smislu 215. člena ZKP, ki je dejanje večje intenzitete, kjer se raziskuje notranjost preiskovanega, odpirajo in preiskujejo se zaprti in skriti deli, pri čemer policista nista trdila, da pri odpiranju nista uporabila sile, vsebino nahrbtnika sta po pritožnikovem mnenju razstavila;

- na okoliščino, da se je obtoženec preiskavi njegovega nahrbtnika izrecno upiral in sta policista proti njegovi volji posegla v njegove štiri zasebne prostore (nahrbtnik, naramno torbico, ovalno PVC škatlico, samozapiralne PVC vrečke) torej v obtoženčevo zasebnost, za kar bi morala imeti sodno odredbo za preiskavo.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da sta policista C. C. in . B. B. dne 12. 1. 2017 ravnala skladno z 52. členom ZNPPol in pri tem nista nedovoljeno posegla v obtoženčevo pravico do zasebnosti. Kot izhaja iz njunih pričanj in uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja (list. št. 10) sta opazila, da je obtoženec v rokah držal kovinski mlinček za mletje prepovedane droge, ki ga je pospravil v manjšo torbico za preko ramen, vse skupaj pa v šolsko torbo. Torej je zaradi njune neposredne zaznave obstajala velika verjetnost, da ima obtoženec pri sebi predmet, ki ga je skladno z zakonom treba zaseči. V takšnem primeru imajo policisti na podlagi prvega odstavka 52. člena ZNPPol pravico, da zaradi zasega predmetov opravijo pregled osebe. Le-ta ne obsega telesnega pregleda ali osebne preiskave v smislu drugega odstavka 214. člena ZKP, saj po intenzivnosti bistveno manj posega v pregledovančevo ustavno pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS. Po drugem odstavku 52. člena ZNPPol morajo policisti še pred pričetkom pregleda ukazati osebi, naj sama izroči predmete. Tako sta ravnala tudi policista C. C. in B. B., ki sta obtoženca pozvala, naj sam izroči predmet, ki ga je pospravil v šolsko torbo. Obtoženec, kar pravilno izpostavlja pritožnik, premeta ni želel sam izročiti. Nepravilno pa je stališče pritožnika, da bi policista zato za pregled šolske torbe oziroma običajnega šolskega nahrbtnika, kot se je izrazil policist B. B., potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika za opravo osebne preiskave. Če bi pritožnikovo stališče držalo, bi določbe drugega in četrtega odstavka 52. člena ZNPPol izgubile smisel v vseh primerih, ko oseba po predhodnem ukazu policistov sama ne bi hotela izročiti predmetov. Logično je, da v slednjih primerih policisti nato sami opravijo pregled osebe. Le-ta skladno s četrtim odstavkom 52. člena ZNPPol ne obsega le pretipanja oblačil osebe z rokami, temveč tudi pregled vsebine stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s sabo, v konkretnem primeru vsebine nahrbtnika. Pri tem so vezani na omejitev, da pri pregledu stvari ne smejo s silo odpirati zaprtih predmetov, saj bi s takšnimi posegi presegli pregled po 52. členu ZNPPol in bi že dosegli nivo osebne preiskave, za katero je potrebna odredba sodišča, ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 214. člena ZKP. A kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje odpiranje zadrge ali zatiča nahrbtnika še ne predstavlja osebne preiskave, saj za to opravilo, ki je za uporabo nahrbtnika povsem običajno, ni potrebna tolikšna sila, da bi dosegla nivo, ki je po četrtem odstavku 52. člena ZNPPol policistom prepovedan. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, se policist B. B. ni spomnil, kako je odprl nahrbtnik (tudi ne ostalih predmetov, ki jih je izpostavil pritožnik), a je povedal, da pri svojem delu še ni naletel na nahrbtnik, ki bi ga moral odpreti na silo, če bi, bi se tega spomnil, kajti vse, kar je izven običajnih okvirov človeku lažje ostane v spominu. Iz pričanj policistov ne izhaja, da bi pri odpiranju nahrbtnika, torbice, PVC škatlice in PVC samozapiralnih vrečk bila potrebna sila, ki presega običajno potrebno za odpiranje tovrstnih predmetov. Okoliščina, da je bilo potrebno odpreti še predmete, ki so bili najdeni v nahrbtniku oziroma v torbici, prav tako ne more pomeniti, da je pregled po intenzivnosti že prerasel v preiskavo, saj iz pričanj policistov ne izhaja, da bi bili predmeti v nahrbtniku skriti oziroma dostopni šele s pomočjo uporabe sile, razstavljanja, rezanja ali lomljenja. Dejstvo, da je policist B. B. stvari iz nahrbtnika zložil ven in dal na stran, kar je bilo nelegalnega, še ne pomeni, da je šlo za razstavljanje predmeta v smislu preiskave vozila, za kakršno je potrebna odredba sodišča. Ker je obstajal sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje in predmetov ni imel le za za lastno uporabo, sta mu policista predmete skladno z 220. členom ZKP zasegala in o tem sestavila zapisnik o zasegu predmetov (list. št.12).

7. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da obtoženec, ki je bil zaloten pri posedovanju predmetov, povezanih s prometom s prepovedanimi drogami, ni mogel pričakovati tolikšne stopnje zasebnosti, kot jo lahko pričakuje v stanovanju, kjer prebiva. Zaloten je bil namreč na javnem kraju, še več, v neposredni bližini izobraževalne ustanove, srednje šole na ... ulici v Ljubljani, kjer je promet s prepovedano drogo še strožje sankcioniran.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi nepravilno enačiti pregled stvari (nahrbtnika) s pregledom prevoznega sredstva. Pri slednjem je sodna praksa že zavzela stališče, da pregled vozila ne vključuje tudi odpiranja prtljage. Ne le, da četrti odstavek ZNPPol dovoljuje pregled vsebine stvari, ki jo ima oseba pri sebi, temveč tudi 51. člen istega zakona ločuje med varnostnim pregledom stvari in varnostnim pregledom prevoznega sredstva.

9. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so bili za obtoženca obremenilni predmeti 12. 1. 2017 zaseženi zakonito in se pri tem ni na nedovoljen način posegalo v obtoženčeve ustavno zagotovljene pravice, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep pritožba ni dopustna.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nalogah in pooblastilih policije - ZNPPol - člen 52, 52/2, 52/4
Ustava Republike Slovenije (1974) - člen 35
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 214, 214/2, 220
Datum zadnje spremembe:
21.05.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4NTEx