<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 493/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.493.2013

Evidenčna številka:VSL0074726
Datum odločbe:10.12.2013
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prodaja dolžnikovega premoženja - način prodaje - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - predkupna pravica

Jedro

Predkupna pravica obstoječega najemnika na dolžnikovem premoženju predstavlja ključno okoliščino pri odločanju o najprimernejšem načinu prodaje tega premoženja. S kombinacijo javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ob hkratni predkupni pravici upravičenca se doseže rezultat, ki ga zakonski koncept prodaje ne dopušča.

Že v prvem poizkusu prodaje dolžnikovega premoženja se omeji konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminatorne udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji dolžnikovega premoženja, navedenega v prilogi tega sklepa, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, nepremičnine in premičnine se prodajajo skupaj kot celota, izklicna cena se določi v višini 5.782.569,00 EUR in se poveča za morebitne davke in druge dajatve ter stroške, vezane na prodajo tega premoženja, varščina se določi v višini 578.256,90 EUR.

2. Zoper navedeni sklep so se pritožili zgoraj navedeni upniki, smiselno iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se prva prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, oziroma, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbe upnikov pritožbenim razlogom nasprotoval.

3. Pritožba upnika L. d.o.o. je utemeljena. V posledici je bilo treba ugoditi tudi pritožbama upnikov K. z.o.o. in Ž. d.o.o., ki sicer ne uveljavljata razlogov, ki bi lahko izpodbili pravilnost izpodbijane odločitve.

O pritožbah upnikov K. z.o.o. in Ž. d.o.o.

4. Pritožbeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravico do poštenega sojenja ter pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), so povsem pavšalni in nekonkretizirani. Niti iz pritožb niti iz drugih podatkov v spisu ni mogoče ugotoviti, s katerim konkretnim ravnanjem ali opustitvijo naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo katero od navedenih kršitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo v skladu z določili ZFPPIPP, v katerem so stranke lahko uveljavile vsa upravičenja, ki jih imajo po zakonu.

5. Brezpredmetne in neupoštevne so tudi pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati negativno mnenje ločitvenega upnika M. d.d.. Po vpogledu v navedeno mnenje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ločitveni upnik prodaji dolžnikovega premoženja nasprotoval zgolj iz razloga, ker bi bilo po njegovem treba (pred prodajo) določiti način delitve med ločitvenimi upniki tako, da bi se ti najprej poplačali iz tistih nepremičnin, kjer so vpisani kot edini hipotekarni upniki, šele nato pa bi lahko bili udeleženi tudi na tistih nepremičninah, kjer je vpisanih več hipotekarnih upnikov. Vprašanje načina delitve izkupička od prodaje dolžnikovega premoženja med ločitvene upnike ni predmet izpodbijanega sklepa. Poleg tega si pritožnika, ki sta navadna upnika, tudi od morebitnega upoštevanja mnenja ločitvenega upnika (in vključitve delilnega razmerja v izpodbijani sklep) ne moreta obetati nikakršne pravne koristi. Ne nazadnje pa se ločitveni upnik M. d.d. zoper izpodbijani sklep ni pritožil, kar pomeni, da zaključek prvostopnega sodišča, da v izdelani projekciji poplačil ne bo poplačan, sploh ni izpodbijan. Vprašanje vrstnega reda poplačila ločitvenih upnikov je torej iz več razlogov za odločitev v tej zadevi povsem nerelevantno.

6. Tudi ostali pritožbeni ugovori ne presegajo ravni splošnosti in načelnosti, zato nanje pritožbeno sodišče ni odgovarjalo.

O pritožbi upnika L. d.o.o.

7. Pritožba utemeljeno izpodbija oceno prvostopnega sodišča, da je bil v sklepu določeni način prodaje celotnega dolžnikovega premoženja na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, najprimernejši za prodajo premoženja, ki je predmet prodaje. Sodišče prve stopnje razlogov za takšno presojo v izpodbijanem sklepu ni navedlo, zato pa pritožba uveljavlja razloge, ki vzbujajo resen dvom v njeno pravilnost.

8. 329. člen ZFPPIPP določa, da se pogodba o prodaji dolžnikovega premoženja lahko sklene samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega (javnega) zbiranja ponudb, če ni v 4. odstavku tega člena drugače določeno. Četrti odstavek 329. člena ZFPPIPP določa, da, če sta bila prej navedena načina prodaje (z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb) neuspešna, se lahko pogodba sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne cene (2. odstavek 329. čl. ZFPPIPP). Zakon torej kot primarne načine prodaje določa javne postopke, t.j. takšne, ki so transparentni, neizključujoči, odprti za čim širši krog potencialnih interesentov, kar naj bi poleg konkurenčnosti in nediskriminatornega obravnavanja udeležencev in ne nazadnje zmanjševanja korupcijskih tveganj zagotavljalo tudi optimalne rezultate v smislu doseganja najugodnejšega poplačila upnikov. Zaprti postopki prodaje so po zakonu subsidiarni, t.j. pridržani le za primere, ko se primarni izkažejo za neuspešne, pa še v teh primerih zakon stečajnemu dolžniku (t.j. upravitelju) nalaga obveznost, da kupca za neposredna pogajanja poišče na razmeroma transparenten način, z nezavezujočim zbiranjem ponudb. Pritožbeno sodišče v načelu dopušča možnost, da bi lahko tudi kakšne specialne ali specifične okoliščine primera narekovale bolj zaprto prodajo, ki pa v obravnavanem primeru niso bile zatrjevane. Kot takšno okoliščino se ne šteje obstoj predkupne pravice določenega upravičenca.

9. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz 1. odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Javna dražba z zviševanjem izklicne cene (po zakonu) nima nobene prednosti pred javno dražbo s zniževanjem izklicne cene. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera. Vendar pa je pri tem dolžan spoštovati zgoraj navedene zakonske zahteve, da (vsaj v prvem poizkusu) zagotovi javnost in transparentnost postopka prodaje na način, ki bo vsem morebitnim interesentom omogočil enake pogoje za udeležbo pri nakupu premoženja in jih pri tem ne bo diskriminiral, in to tudi v primeru obstoja predkupne pravice.

10. Predkupna pravica obstoječega najemnika na dolžnikovem premoženju, ki jo zatrjuje pritožnik, predstavlja ključno okoliščino pri odločanju o najprimernejšem načinu prodaje tega premoženja. S kombinacijo javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ob hkratni predkupni pravici upravičenca se namreč doseže rezultat, ki ga zakonski koncept prodaje ne dopušča. Že v prvem poizkusu prodaje dolžnikovega premoženja se omeji konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminatorne udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja. Upravitelj v odgovoru na pritožbo sam ugotavlja, da javna dražba z zniževanjem izklicne cene ne omogoča prodaje po višji ceni, kot je izklicna cena, zato ni razumljivo, na kaj opira svoje stališče, „da lahko tretji za nakup premoženja stečajnega dolžnika prosto sodeluje v postopku prodaje ter tako zagotovi, da bo premoženje prodano za višjo prodajno ceno, kot jo bodo pripravljeni ponuditi drugi interesenti“. To zelo očitno ne drži, saj pri izbranem načinu prodaje nihče nima možnosti ponuditi več kot predkupni upravičenec. Takšen način prodaje zato potrjuje domnevo pritožnika, da gre za vnaprej dogovorjen posel, pri kateri je „javna dražba“ samo še formalnost. V resnici je izbrani način prodaje (ob hkratnem obstoju predkupne pravice) po učinkih bistveno bližji „sklenitvi pogodbe na podlagi neposrednih pogajanj z izbranim kupcem“ iz 4. odst. 329. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da se je z odločitvijo o načinu prodaje v izpodbijanem sklepu dejansko obšla jasna zakonska zahteva, da se dolžnikovo premoženje vsaj pri prvem poskusu prodaja „javno“.

11. Kateri razlogi so vodili sodišče, da je izbralo javno dražbo z zniževanjem izklicne cene za prodajo celotnega premoženja stečajnega dolžnika, iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, pa tudi iz odgovora upravitelja na upnikovo pritožbo ne. Stečajni upravitelj svojega predloga ni argumentirano pojasnil. Navedel je le, da je prvotni predlog, po katerem naj bi se prodaja izvedla na način zavezujočega zbiranja ponudb, spremenil zato, ker se je nanj vsul plaz očitkov in pritiskov s strani vseh v postopku udeleženih strank; kakšni so bili ti očitki in predvsem, katere komparativne prednosti naj bi prinesel udeležencem v postopku izbrani način prodaje, pa ni pojasnil. V odsotnosti nasprotnih argumentov se zato izkaže kot povsem utemeljen pritožbeni očitek, da gre pri izpodbijanem sklepu za vnaprejšnjo dogovorjeno prodajo celotnega dolžnikovega premoženja obstoječemu najemniku, pri čemer tudi ni navedenih razlogov, ki bi takšno prodajo upravičevali.

12. Na podlagi 128. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje ponovno opravi presojo primernosti možnih načinov prodaje dolžnikovega premoženja.


Zveza:

ZFPPIPP člen 329, 329/1, 329/2, 329/4.
Datum zadnje spremembe:
06.05.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY1MTcw