<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba U 61/2003
ECLI:SI:UPRS:2005:U.61.2003

Evidenčna številka:UM0010129
Datum odločbe:18.01.2005
Področje:JAVNI RAZPISI
Institut:državna pomoč - kmetijska politika

Jedro

V primeru poziva tožniku, naj dopolni obrazec "D" z navedbo oblik podpor, ki jih želi uveljavljat pri ostalih površinah, bi bila tožniku neutemeljeno dana možnost, da spreminja oziroma postavlja nove zahtevke. Za oddajo vlog za neposredna plačila je bil namreč predpisan rok: najkasneje do 30.6.2001 do 24. ure, ki ga po presoji sodišča ni mogoče podaljševati. V skladu z določbo 1. odstavka 6. člena Uredbe je vlagatelj zahteve dolžan zbirno vlogo izpolniti v celoti in v skladu z navodili. Glede na to, da je tožnik k svoji zbirni vlogi tudi predložil kontrolni list z dne 21.6.2001, s katerim je kmetijski svetovalec potrdil, da je vloga v celoti izpolnjena, upravni organ po mnenju sodišča ni dolžan ponovno ugotavljati, ali je vloga v celoti izpolnjena oziroma upravičenca pozivati, naj vlogo v celoti izpolni.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. z dne 13. 12. 2001. S citirano odločbo je naveden prvostopni organ ugodil zahtevkom tožeče stranke za neposredna plačila na površino za pšenico, koruzo za zrnje, ječmen in seme trav v skupnem znesku 310.900,00 SIT. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v obravnavani zadevi sporno ali je tožnik upravičen do neposrednih plačil na površino: EKO 0 za pšenico, koruzo za zrnje, ječmen, silažno koruzo in sladkorno peso v skupni površini dejanske rabe 32 h 71 arov. Tožena stranka ugotavlja, da točka A 17. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 (Ur. list RS, št. 34/2001 in 35/2001 v nadaljevanju: Uredba) ureja neposredna plačila na površino in da so kmetijska gospodarstva, ki so v letu 2001 uveljavljala ukrepe kmetijske politike le te uveljavljala na obrazcu "D", to je zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2001. Zbirna vloga, ki jo je pritožnik poslal, je bila sestavljena iz obrazca "A" ? osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001, obrazca "B" ? osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001 ? stalež živali, obrazca "C" ? podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2001 in obrazca "D" ? zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2001. Glede zbirne vloge tožena stranka navaja, da 6. člen Uredbe določa, da mora biti zbirna vloga izpolnjena v celoti in v skladu z navodili. Nadalje še tožena stranka ugotavlja, da 3. člen Uredbe o ureditvi trga z žiti (Uradni list RS, št. 34/2001, 55/2001, 78/2001, 93/2001) določa, da je do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu neposredna plačila) upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki prideluje poljščine iz 2. odstavka tega člena na lastnih ali na najetih površinah v Republiki Sloveniji (pridelovalec). Višina neposrednih plačil v letu 2001 za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo znaša 54.000,00 SIT; za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen in proso znaša 30.000,00 SIT; za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino znaša 30.000,00 SIT; za oljnice: sončnice in oljne buče znaša 30.000,00 SIT, in za oljno ogrščico znaša 70.500,00 SIT. Pridelovalec lahko za mešanico žit iz 1. ali 2. alinee ali za mešanico stročnic in žit iz 1. oziroma 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka uveljavlja neposredno plačilo v višini 30.000,00 SIT. Tožena stranka še dalje ugotavlja, da lahko dobi pridelovalec neposredna plačila, če posamezno poljščino iz 2. odstavka tega člena ali mešanico iz prejšnjega odstavka prideluje na površini, ki ni manjša od 0,10 ha, površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, pa poseje najkasneje do 31. maja v tekočem koledarskem letu. Če pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora zahtevek za uveljavljanje neposrednih plačil vložiti v roku od 1. junija do 30. junija tekočega leta. Tožena stranka ugotavlja, da je iz prvostopnega spisa razvidno, da je prvostopni organ prejel zbirno vlogo pritožnika dne 26. 6. 2001. Na obrazcu "D" je tožnik uveljavljal neposredna plačila na površino EKO-0 za pšenico v skupni površini dejanske rabe 1 ha 20 a, za koruzo za zrnje v skupni površini dejanske rabe 3 ha 41 a, za ječmen v skupni površini dejanske rabe 2 ha 2 a in za seme trave. Za travinje - trajni travniki v skupni površini dejanske rabe 9 ha 26 a, za trave v skupni površini dejanske rabe 1 ha 34 a, za ječmen v skupni površini dejanske rabe 37 a in za silažno koruzo v skupni površini dejanske rabe 20 a je vpisal kot kmetijske rastline, ki se upoštevajo pri izračunu krmnih površin (KRM), za katere niso predvidena neposredna plačila na površino. Za ostale površine v skupni površini dejanske rabe 30 ha 12 a pa tožnik po ugotovitvah tožene stranke v zbirni vlogi ni uveljavljal nobenega ukrepa. Pri tem tožena stranka navaja, da je tožnik k pritožbi priložil kopijo obrazca "D", v katerem je ponovno uveljavljal neposredna plačila na površino EKO-0 kot poljščine za pšenico, koruzo za zrnje, ječmen, silažno koruzo in sladkorno peso. Glede tega tožena stranka ugotavlja, da je v 8. členu Uredbe določeno, da po preteku roka za vložitev vloge zahtevkov iz te uredbe ni več mogoče spreminjati in dopolnjevati, razen če je bil upravičenec pozvan na dopolnitev vloge. V skladu s 3. odstavkom 15. člena Uredbe se spremembe in dopolnitve vlog, ki so jih upravičenci vložili po preteku roka za vložitev vloge oziroma po preteku roka za dopolnitev, ne upoštevajo. Tožena stranka se še sklicuje na 3. odstavek 5. člena Uredbe, po katerem upravičenci jamčijo za pravilnost podatkov navedenih v vlogi s svojim podpisom na vlogi. Tožena stranka tako ni mogla upoštevati sprememb in dopolnitev, ki jih je tožeča stranka navedla v pritožbi, in tako tožnik ni upravičen do izplačil neposrednih plačil na površino za pšenico, koruzo za zrnje in ječmen, silažno koruzo in sladkorno peso v skupni površini dejanske rabe 32 ha 71 a za leto 2001.

Tožeča stranka se v tožbi sklicuje na pritožbene navedbe, v nadaljevanju tožbe pa še dodaja, da je v postopku uveljavljanja neposrednih plačil (EKO-0) tožnik sam pri izpolnjevanju obrazcev naredil napako in sicer zaradi prepisovanja kopije obrazca "D". Ker obrazci niso bili kopirani, jih je tožnik najprej izpolnil za lastno uporabo in potem prepisal na original obrazce, ki so bili poslani na agencijo. Tožnik glede tega navaja, da je nesporno, da je bila že samo z vložitvijo obrazca "C" in na obrazcu "D" vpisana posamezna poljščina jasno izražena njegova volja za pridobitev pripadajočih subvencij. Po mnenju tožnika tožena stranka v izpodbijani odločbi ni upoštevala njegovih navedb in je napačno uporabila Uredbo. V Uredbi sicer ni izrecno naveden postopek dopolnjevanja vlog, vendar pa je po mnenju tožeče stranke iz dikcije 8. člena Uredbe in še na podlagi 3. odstavka 15. člena Uredbe jasno razvidno, da možnost pozivanja stranka k dopolnjevanju vlog obstaja. Po mnenju tožeče stranke je dopolnjevanje vlog smiselno takrat, ko uradna oseba, ki odloča v postopku ugotovi, da je vloga nepopolna. To je v primeru tožeče stranke na podlagi vpisanih podatkov vsekakor mogoče ugotoviti in zato bi prvostopni organ moral tožečo stranko pozvati k dopolnitvi vloge. S tem ko prvostopni organ tega ni storil je kršil oziroma ni uporabil 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 5272002, v nadaljevanju ZUP), ki v 2. odstavku določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Če bi tožena stranka navedene predpise uporabila oziroma pravilno uporabila, bi po mnenju tožnika morala njegovi pritožbi ugoditi in ji subvencijo dodeliti. Iz navedenih razlogov tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi (neposredna plačila v letu 2001 kot ukrep kmetijske tržno-cenovne politike za izravnavo stroškov pridelave) je med strankama sporno vprašanje, ali je bil upravni organ oziroma tožena stranka dolžna tožnika pozvati k dopolnitvi vloge tako, da bi v obrazcu "D" ? zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2001 ? za vse tam navedene površine dejanske rabe navedel pod rubriko: EKO-0 obliko podpore, ki jo želi uveljavljati za posamezno vrsto kmetijske rastline na teh površinah. Med strankama namreč ni sporno, da tožnik v tem delu obrazca "D" ni v celoti izpolnil oziroma ni za vse tam naveden kmetijske rastline navedel obliko podpore, ki jo želi uveljavljati v okviru neposrednih plačil na površino. Tožena stranka, kakor tudi prvostopni organ, sta zato, ne da bi tožnika pozivala na dopolnitev vloge, štela, da za te površine tožnik ne uveljavlja nobenega ukrepa, zaradi česar tožniku za te površine finančna sredstva niso bila dodeljena.

V konkretnem primeru je tožnik uveljavljal neposredna plačila: EKO ?0, ki jih je po določbi točke A 17. člena Uredbe mogoče uveljavljati za določene poljščine, opredeljene v predpisu o ureditvi trga z žiti (Uredba o ureditvi trga z žiti), za sladkorno peso, opredeljeno v predpisu o ureditvi trga za sladkor, za pridelavo semen, opredeljeno v predpisu o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin, in za pridelavo hmelja in obnovo hmeljišč, opredeljeno v predpisu o ureditvi trga s hmeljem. V citiranem predpisu je še določeno, da upravičenci uveljavljajo zahtevke na obrazcu: D"?Zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2001", ki je sestavni del zbirne vloge ter predpisanih dokazil. Iz Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter podpor, ki je sestavni del Uredbe, je razvidno, da so lahko upravičenci neposrednih plačil EKO?0 izbirali med možnimi podporami za posamezne kmetijske rastline in sicer: pri I. poljščinah POL ali KRM, ali samo POL, ali samo KRM, pri II. pridelavi semen samo SEM, pri IV. hmelju samo HML, pri V. sadnih vrstah samo KRM*, pri travinju samo KRM. Pri tem pomeni POL uveljavljanje neposrednih plačil na površino za določene poljščine in sladkorno peso, SEM uveljavljanje neposrednih plačil na površino za semena kmetijskih rastlin, HML uveljavljanje neposrednih plačil za pridelavo hmelja in obnovo hmeljišč in KRM uveljavljenje neposrednih plačil za kmetijske rastline, ki se upoštevajo pri izračunu krmnih površin po Uredbi o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 31/2001).

Tožnik je obrazec "D", ki ga je priložil k svoji zbirni vlogi, izpolnil tako, da je za skupno 48 ha 97 a dejanske rabe kmetijskih površin navedel vrste oziroma skupine kmetijskih rastlin, ki jih prideluje na posameznih točno določenih kmetijskih površinah. V rubriki. "Uveljavljam podporo za" pa je v razpredelnici pod EKO?0 le pri nekaterih površinah kmetijskih rastlin navedel obliko ukrepa, ki ga uveljavlja, in sicer: pri treh površinah kmetijskih rastlinah je uveljavljal POL in pri eni SEM. Pri dvanajstih površinah kmetijskih rastlinah je tožnik uveljavljal KRM, zaradi česar se te površine kmetijskih rastlin ne upoštevajo pri predmetnih neposrednih plačilih na površino, temveč služijo za izračun krmnih površin za uveljavljanje premij za goveje živali po Uredbi o ureditvi trgov za goveje meso. Za vse navedene površine so tožniku tudi bila dodeljena neposredna plačila oziroma premije za živali. Pri ostalih površinah kmetijskih rastlin pa tožnik ni navedel nobene od možnih oblik podpore, zaradi česar prvostopni organ tožniku za te površine ni dodelil neposrednih plačil.

Po presoji sodišča je prvostopni organ oziroma tožena stranka pravilno štel, da tožnik za te površine ni uveljavljal nobenega ukrepa oziroma ni postavil zahtevka za neposredna plačila, brez da bi tožnika pozival na dopolnitev obrazca "D". Sodišče se pri tem ne strinja s tožbenimi ugovori, da je v tem primeru šlo za nepopolno vlogo, zaradi česar bi moral upravni organ tožnika pozvati, da popravi oziroma dopolni obrazec "D" oziroma ga pozvati na dopolnitev vloge v skladu z določbami ZUP. Tožnik sicer pravilno ugotavlja, da glede na določbo 8. člena Uredbe dopolnjevanje vlog v postopkih uveljavljanje neposrednih plačil ni izključena. V citirani določbi je namreč določeno, da po preteku roka za vložitev vloge zahtevkov iz te vloge ni več mogoče spreminjati in dopolnjevati, razen če je bil upravičenec pozvan na dopolnitev vloge. Vendar pa po mnenju sodišča v konkretnem primeru ne gre za pomanjkljivo ali nerazumljivo vlogo, ki je ne bi bilo mogoče obravnavati in bi moral upravni organ ob smiselni uporabi 66. in 67. člena ZUP v zvezi s 4. členom ZUP tožnika pozvati na dopolnitev vloge. V Uredbi predvidena možnost dopolnjevanja vlog je po presoji sodišča dopustna le, če to narekuje javni interes. Ta pa je izkazan le v primeru, če bi zaradi odločanja na podlagi nepopolnih podatkov, manjkajočih prilog in drugih listin in dokazil lahko prišlo do neupravičenega razdeljevanja proračunskih sredstev. V konkretnem primeru pa ni sporna morebitna manjkajoča dokumentacija, temveč tožnik pri nekaterih v obrazcu "D" navedenih površinah kmetijskih rastlin ni določil ene do možnih oblik podpore, ki jo želi uveljavljati. Obrazec "D" je predpisan in oblikovan tako, da se je vlagatelj zahteve dolžan za vsako posamezno površino kmetijskih rastlin opredeliti, kakšno vrsto podpore uveljavlja oziroma mora za vsako površino posebej izbrati možno obliko podpore in postaviti zahtevek za neposredna plačila na površino. Zato bi v primeru poziva tožniku, naj dopolni obrazec "D" z navedbo oblik podpor, ki jih želi uveljavljat pri ostalih površinah, bila tožniku neutemeljeno dana možnost, da spreminja oziroma postavlja nove zahtevke. Za oddajo vlog za neposredna plačila je bil namreč predpisan rok: najkasneje do 30.6.2001 do 24. ure, ki ga po presoji sodišča ni mogoče podaljševati. Zaradi tega dopolnjevanje oziroma popravljanje vloge, kot predlaga tožnik, po izteku navedenega roka v obravnavani zadevi ni možno.

Tožnik pri tem neutemeljeno navaja, da je prišlo pri prepisovanju obrazcev do pomote in da je iz obrazca "C" in obrazca "D" razvidna njegova volja, da uveljavlja neposredna plačila za vse v obrazcih navedene površine kmetijskih rastlin. V skladu z določbo 1. odstavka 6. člena Uredbe je vlagatelj zahteve dolžan zbirno vlogo izpolniti v celoti in v skladu z navodili. Pred oddajo zbirne vloge pa mora pristojni kmetijski svetovalec s podpisom kontrolne liste potrditi, da je upravičenec v celoti in čitljivo izpolnil zbirno vlogo in ji priložil zahtevana dokazila (3. odstavek 4. člena Uredbe). V skladu s citiranimi določbami in glede na to, da je tožnik k svoji zbirni vlogi tudi predložil kontrolni list z dne 21.6.2001, s katerim je kmetijski svetovalec potrdil, da je vloga v celoti izpolnjena, upravni organ po mnenju sodišča ni dolžan ponovno ugotavljati, ali je vloga v celoti izpolnjena oziroma upravičenca pozivati, naj vlogo v celoti izpolni. Zato je tožena stranka, kakor tudi prvostopni organ, pravilno štela, da je tožnik vlogo v celoti izpolnil in torej tudi v obrazcu "D" navedel vse podpore, ki jih želi uveljavljati. Iz navedenega razloga so tudi neutemeljene tožbene navedbe, da bi moral prvostopni organ tožnika v skladu z 2. odstavkom 7. člena ZUP opozoriti na uveljavljanje pravic.

Po presoji sodišče je tožena stranka v obravnavani zadevi pravilno uporabila materialni predpis, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pa je bil pravilen. Zato je odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je bilo potrebno tožbo kot neutemeljeno zavrniti v skladu z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS).

 


Zveza:

ZUP člen 66, 67, 66, 67. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 člen 6, 6/1, 6, 6/1.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy01OTUyNQ==