<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I Up 239/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:I.UP.239.2017
Evidenčna številka:VS00009248
Datum odločbe:06.12.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS I U 664/2017
Datum odločbe II.stopnje:17.10.2017
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
Institut:pritožba - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit

Jedro

Namen zahteve drugega odstavka 22. člena ZUS-1 oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP je ravno v tem, da stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji. Zahteva je torej namenjena učinkovitemu pravnemu varstvu interesov stranke in jo varuje pred neveščim pravnim zastopanjem. Nadalje pa ima tudi sodišče ustrezno kvalificiranega sogovornika, kar pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi. Zato je to tudi v interesu celotnega pravnega reda.

V določbi 34. člena ZPDI je določeno, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Vendar ta določba ureja izenačenost le med PDI in pravosodnimi izpiti, ki so bili opravljeni po določbah predhodnih predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, in se torej ne nanaša na vse predpise, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji (v njenih drugih republikah).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Upravnega sodišča, I U 664/2017 z dne 14. 9. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, št. 510-3143/2015/2 z dne 17. 1. 2017, ker kljub pozivu sodišča ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo pritožbo zavrglo, ker ni izkazal, da bi njegova pooblaščenka N. M. imela opravljen pravniški državni izpit po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI). Pooblaščenka je opravila pravosodni izpit v Bosni in Hercegovini leta 1961, v slovenskih predpisih pa ni podlage za to, da bi se pravosodni izpiti, opravljeni v republikah nekdanje Jugoslavije, priznali kot pravniški državni izpiti po ZPDI.

3. Pritožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in v njej Vrhovnemu sodišču predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo pritožbi ugodeno.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI). Ustavno sodišče RS je skladnost te določbe s 14. in 25. členom Ustave RS potrdilo v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008. Stranka lahko pritožbo vloži tudi sama, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).1

6. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.2

7. V obravnavani zadevi je pritožnik vložil pritožbo po pooblaščenki, ki je predložila potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Bosni in Hercegovini leta 1961. ZPDI ne ureja vprašanja priznavanja v tujini opravljenih pravosodnih izpitov, niti ni to urejeno s Sporazumom med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, na katerega se sklicuje pritožba. V določbi 34. člena ZPDI je sicer določeno, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. Vendar ta določba ureja izenačenost le med PDI in pravosodnimi izpiti, ki so bili opravljeni po določbah predhodnih predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji3, in se torej ne nanaša na vse predpise, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji (v njenih drugih republikah). Nenazadnje tudi po določbah predhodnih predpisov pravosodni izpiti, opravljeni v drugih jugoslovanskih republikah, niso neposredno veljali v Republiki Sloveniji.4

8. Navedeno izhaja tudi iz namena zahteve drugega odstavka 22. člena ZUS-1 oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki je ravno v tem, da stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec, ki pozna pravno ureditev v Republiki Sloveniji.5 Zahteva je torej namenjena učinkovitemu pravnemu varstvu interesov stranke in jo varuje pred neveščim pravnim zastopanjem. Nadalje pa ima tudi sodišče ustrezno kvalificiranega sogovornika, kar pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi. Zato je to tudi v interesu celotnega pravnega reda.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnikova pooblaščenka ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče pooblaščenke tudi ni pozivalo k predložitvi potrdila o v Republiki Sloveniji opravljenem PDI, saj njegovega obstoja niti ni zatrjevala.

10. Ker je pritožbo vložila oseba po pooblaščencu, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------
1 Glej na primer sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.
2 Npr.: I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.
3 Kot npr. Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju - ZPSII (Ur. l. SRS, št. 8/1980 in nad.), Zakon o pravosodnem izpitu (Ur. l. SRS, št. 26/1972 in nad.) in drugi.
4 Glej drugi odstavek 50. člena ZPSII in 17. ter 20. člen Zakona o pravosodnem izpitu.
5 Tako Galič v Komentarju ZPP, GV Založba 2005, 1. knjiga, str. 375.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 87, 87/3, 89
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 22, 22/2
Zakon o pravniškem državnem izpitu (1994) - ZPDI - člen 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3ODI0