<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS047973
Vrsta:Članki
Datum objave:25.07.2016
Publikacija:PB 2/2016 str. 197
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:izvršilni stroški - sodna taksa - stroški izvršitelja - stroški strank - rubež - podaljšanje odloga - oprostitev sodne takse - nasprotna izvršba - odlog izvršbe
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
Avtor:Gregor Špajzer

Besedilo

Odgovori na vprašanja o izvršilnih stroških in sodnih taksah

Celotno besedilo

1. UVOD

Izvršilni stroški in sodne takse se nam ob obilici drugih, zahtevnejših pravnih problemov, s katerimi se srečujemo pri vsakdanjem delu, večinoma zdi dokaj nepomembna tema. Seveda ni glavni namen izvršilnega postopka v odmeri izvršilnih stroškov, vendar pa odločanje o sodnih stroških lahko v marsičem prispeva k dvigu ugleda in večji avtoriteti sodstva. Stranka, ki je večkrat predlagala izvršbo, namreč težko razume, da so ji v podobni situaciji mogoče vsakič priznani drugačni stroški: enkrat se določeni stroški štejejo za potrebne za izvršbo, drugič ne, enkrat se za določeno vlogo stroški priznajo, drugič za enako vlogo ne. Različne odločitve stranke prejemajo od različnih sodišč, vendar pa se zgodi, da tudi z istega sodišča stranka prejme dve popolnoma nasprotujoči si stroškovni odločitvi. Namen tega prispevka je iskanje usmeritev, s katerimi je mogoče najti tiste točke, kjer bi se pri odločanju o stroških lahko poenotili.

2. STROŠKI IZVRŠITELJA

1. V kakšni višini se priznajo stroški za rubež, ko izvršitelj na isti dan opravlja rubež na dveh različnih naslovih: a) ko je dolžnik samostojni podjetnik in izvršitelj opravlja rubež na poslovnem in domačem naslovu; b) če je več solidarnih dolžnikov in živijo na različnih naslovih?

Izvršitelj mora preračunati, koliko in kaj je treba rubiti, da bo zadostovalo za poplačilo upnika (1. odstavek 71. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).(1) Če je izvršitelj glede obsega rubeža v dvomu, zarubi več, in ne manj stvari, kot je po njegovi oceni potrebno (4. odstavek 71. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Če izvršitelj oceni, da mora za poplačilo terjatve opraviti rubež na dveh naslovih dolžnika, gre še vedno le za prvi rubež. Enako velja tudi v primeru, če mora za poplačilo upnikove terjatve opraviti rubež pri več solidarnih dolžnikih. Glede na to je upravičen le do stroškov enega rubeža, razen za potne stroške za vožnjo med različnimi lokacijami, do katerih je upravičen.

Če bi šteli, da gre v opisanem primeru za dva rubeža, potem bi bil drugi rubež opravljen brez prejšnjega predloga upnika in zato izvršitelj ne bi bil upravičen do stroškov, saj za izvršilno dejanje ni imel pravne podlage. Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti, lahko upnik v treh mesecih od dneva prvega rubeža oziroma njegovega poskusa izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež (1. odstavek 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).(2)

2. Kako je glede stroškov rubeža v primeru, ko izvršitelj opravi zaznambo sklepa o izvršbi v AJPES zaradi rubeža vozila dolžnika (katerega ocenjena vrednost ne zadošča za poplačilo upnika), nato pa opravlja rubež drugih premičnin na naslovu dolžnika? Ali pripada izvršitelju v tem primeru nagrada za (delno uspešni) rubež, ki ga opravi z vložitvijo predloga pri AJPES, in nagrada za rubež premičnin na naslovu dolžnika (dvojna nagrada za rubež)?

Izhajati je treba iz predpostavke, da ima izvršitelj brez ponovnega predloga upnika pravico opraviti samo en rubež. Za drugi rubež potrebuje po prvem odstavku 88. člena ZIZ upnikov predlog. Od uveljavitve ZIZ-J se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi z vpisom sklepa o izvršbi v eRZPP. AJPES vpiše rubež in prepoved razpolaganja na zahtevo izvršitelja. Če je v zahtevi izvršitelja naveden enolični identifikacijski znak premičnine, se vpis opravi na podlagi sklepa o izvršbi, sicer pa na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika. Če vrednost take premične stvari zadošča za poplačilo upnika, je s tem, ko npr. izvršitelj pošlje zahtevo za vpis sklepa o izvršbi v eRZPP pri točno določenem vozilu (v zahtevi je tudi vpisana št. šasije), rubež uspešno opravljen.

Če vrednost vozila ne zadošča za poplačilo upnika, potem je mogoče dvoje: a) izvršitelj ugotovi, da je rubež delno neuspešen, s čimer je prvi rubež končan, ali b) v okviru prvega rubeža zarubi še druge stvari do vrednosti, ki je potrebna za poplačilo upnika. V obeh primerih gre za samo en rubež ? če je izvršitelj opravljal ponovni rubež brez upnikovega predloga, mu za ta drugi rubež plačilo ne pripada.

3. Ali ustreza stanovanjska oprema oziroma pohištvo pojmu OPREMA po Uredbi o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (11. člen)?

Navedeni 11. člen Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin(3) določa:

(1) Enolični identifikacijski znak opreme so oznake prostora, v katerem se nahaja oprema, in sicer:

1. parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru;

2. identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov;

3. ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt.

(2) Če se oprema ne nahaja v objektu, se kot enolični identifikacijski znak navedejo samo podatki iz prve točke prejšnjega odstavka.

(3) Če zaradi nepopolnosti zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma druge evidence objektov vseh podatkov o prostoru, kjer se nahaja oprema, ni mogoče pridobiti, morajo biti v zahtevi za njen vpis navedeni vsaj podatki iz 1. točke prvega odstavka tega člena, sicer se vpis ne sme opraviti.

(4) Pri vpisu opreme se mora poleg podatkov iz prejšnjih odstavkov navesti tudi vrsta opreme, lahko pa se navedejo tudi leto izdelave, ime proizvajalca, namen njene uporabe, število kosov in vrednost opreme.

(5) Opreme ni dopustno vpisati v register, če se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.

V navedeni določbi ni ničesar, kar bi kazalo, da pohištvo, stanovanjska oprema ipd. ne spada pod pojem ?oprema?, kot jo opredeljuje uredba. V zbirki ni sodnih odločb o predstavljenem problemu, prav tako v literaturi konkretno o tem vprašanju (torej, ali pohištvo sodi pod pojem opreme iz uredbe) še ni bilo nič napisano.

4. Kdaj se ''obračun stroškov'', ki je kot postavka določen v stroškovniku izvršitelja, kot potrebni strošek izvršbe naloži v plačilo dolžniku? Primeri: stroškovnik izvršitelja 1: 1. vpis spisa v evidenco, 2. obračun stroškov in 3. materialni stroški; stroškovnik izvršitelja 2: 1. pridobitev podatkov o naslovu dolžnika (npr. ker izvršitelj ve, da dolžnik ne živi na naslovu, ki ga je določil upnik), 2. obračun stroškov in 3. materialni stroški; stroškovnik izvršitelja 3: 1. prevzem gotovine, 2. obračun stroškov in 3. materialni stroški; ipd. Ali mora te postavke (delnih) obračunov stroškov dolžnik povrniti upniku?

Izvršitelj je upravičen izdati delni obračun in s tem tudi obračunati stroške takega obračuna, kadar že izvede posamezno izvršilno dejanje, torej ko poda upniku poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in ko obstaja tudi realna možnost, da je to izvršilno dejanje zadnje izvršilno dejanje (npr. 1. poskus rubeža ? mogoče upnik ne bo predlagal ponovnega rubeža; 1. dražba ? mogoče upnik 2. dražbe ne bo predlagal). Izvršitelj pa ni upravičen do posebnih stroškov obračuna stroškov za vsako posamezno opravilo, kot je navedeno v vprašanju, saj gre v tem primeru le za povzročanje dodatnih stroškov upniku, posledično pa tudi dolžniku. Tudi tu bi morali izhajati iz načela potrebnosti stroškov za izvršbo ter načela vestnosti in poštenja, o katerem bo več napisano v nadaljevanju.

5. Nagrada v primeru rubeža gotovine, ki ne zadošča za poplačilo upnika: v praksi si nekateri izvršitelji v takih primerih obračunajo 50 % nagrade glede na celotni znesek terjatve, drugi izvršitelji si obračunajo nagrado tako, da zarubljeni znesek upoštevajo kot osnovo za obračun nagrade, mi pa menimo, da izvršitelju v takšnih primerih pripada 50 % nagrade, ki se izračuna po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom tar. št. 1 (upoštevaje uspeh).

Nagrado za opisani primer ureja 1. alineja tarif. št. 2 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.(4) Ta se sklicuje na tarif. št. 1, ki pa kot osnovo za izračun nagrade upošteva vrednost celotne terjatve.

Vendar je treba uporabiti vse odstavke tarif. št. 1. Če je rubež premičnih stvari v celoti uspešen, izvršitelju pripada plačilo po prvem odstavku tarif. št. 1; če je rubež premičnih stvari delno uspešen, ker ni dovolj rubljivih stvari, je izvršitelj plačan po tretjem odstavku tarif. št. 1, vrednost zarubljene stvari pa se deli z vrednostjo terjatve in dobljeni količnik pomnoži z ustrezno višino plačila v točkah po prvem odstavku tarif. št. 1; če rubež ni uspešen ali ni izveden (razloge glej v četrtem odstavku tarif. št. 1), pa je izvršitelj upravičen do plačila po četrtem odstavku tarif. št. 1, kar pomeni 25 % od nagrade po prvem odstavku tarif. št. 1.

Vse to se upošteva tudi pri odmeri nagrade za rubež gotovine, le da je nagrada v tem primeru 50 % od nagrade, do katere je izvršitelj upravičen pri rubežu premičnih stvari, če bi šlo za nadaljnje rubeže gotovine pa do 25 % nagrade po prvem odstavku tarif. št. 1.

Ločiti je treba rubež gotovine od tega, ko dolžnik prostovoljno poravna določeni znesek izvršitelju! V tem primeru se uporabi 4. alineja tarif. št. 16 in je izvršitelj upravičen do plačila v višini 50 točk.

3. SODNE TAKSE

1. Kakšna je višina sodne takse za ugovor po izteku roka?

Sodno takso za ugovorni postopek v izvršbi urejata tarifni številki 4021 in 4022 Zakona o sodnih taksah.(5) Prva določa, da je sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi 55 ?, druga določa sodno takso za postopek o ostalih ugovorih, ki niso takse prosti ? ta znaša 30 ?.

Višje sodišče v Celju je v sklepu I Ip 293/2015 odločilo: ?Ker ZST-1 temelji na načelu sorazmernosti med višino sodne takse in storitvijo sodišča (za ugovor po izteku roka le presoja omejenih razlogov po 56. členu ZIZ), za katero je treba plačati sodno takso, se sodna taksa za ugovor po izteku roka odmeri po tar. št. 4022 v znesku 30,00 EUR?. Z navedenim stališčem se v celoti strinjam. Tudi ugovor po izteku roka je ugovor, vendar so ugovorni razlogi pri ugovoru po 56. členu ZIZ izrazito omejeni, zato je povsem primerno, da je temu ustrezno nižja tudi sodna taksa za ugovor po izteku roka. Enako velja tudi za ugovor tretjega ? načelo sorazmernosti terja, da je sodna taksa nižja od tiste, ki je predvidena za redni ugovor. Ugovor po izteku roka in ugovor tretjega sta namreč precej manj kompleksna od rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ki običajno terja več dela sodišča.

2. Kako taksirati pritožbo (enkrat ali dvakrat), kadar z njo stranka izpodbija dva različna sklepa? Npr. stranka 5.1. vloži pritožbo zoper sklep z dne 2.1. o zavrnitvi odloga in zoper sklep z dne 3.1. o zavrnitvi ugovora. Kako se taksira pritožba, v kateri se izpodbija en sklep (če je pritožba zoper vse točke sklepa), vendar je v istem sklepu odločeno o zavrnitvi odloga, zavrnitvi ugovora, zavrnitvi predloga za omejitev izvršbe in stroških? Je pravilno ena taksa?

V primeru pritožbe, s katero se izpodbijata dva različna sklepa, se taksirata dve pritožbi, saj tudi gre za dve pritožbi, čeprav sta vsebovani v eni vlogi in se bo o dveh pritožbah tudi odločalo. Podoben je primer, ko dolžnik vloži v isti vlogi ugovor in predlog za odlog izvršbe ? tudi v tem primeru mora plačati sodno takso za oboje: za ugovor in za predlog za odlog, čeprav je vložil samo eno vlogo. Če se s pritožbo izpodbija sklep, ki vsebuje več različnih sklepov, se taksira vsaka pritožba posebej ? spet torej več taks za več pritožb. Zakon ne govori o taksi za vlogo, ampak o taksi za neko določeno sodno opravilo, v konkretnem primeru za vsako vloženo pritožbo ne glede na to, če je več pritožb v eni vlogi.

3. Ali se v izvršbi taksirajo predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in po kateri tarifni številki ZST-1?

Obnova izvršilnega postopka po drugem odstavku 10. člena ZIZ ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Drugače pa določa v prvem odstavku 63. člena ZIZ, ki pravi, da je predlog za obnovo v izvršbi dovoljen samo zoper tisti del sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžniku naloženo, naj poravna terjatev (kondemnatorni del). Obnova se predlaga po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tej fazi sploh še ne gre za izvršbo, ampak še vedno za fazo izdaje plačilnega naloga (kar dejansko je prvi odstavek sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine), ki pa ga ureja ZPP. Zato se tudi sodna taksa za obnovo v takem primeru odmeri po tarif. št. 1134, ki sicer velja za pravdni postopek. Pri predlogu za obnovo zoper druge odločitve ali pri reviziji, torej v primerih, ko pravna sredstva niso dovoljena po določbi sedmega odstavka 9. člena ZIZ, taksna obveznost po ZST-1 v izvršbi ni predvidena, prav tako ni predvidena glede teh pravnih sredstev smiselna uporaba taksne tarife, ki velja za pravdni postopek. Enako je pri vrnitvi v prejšnje stanje ? taksna tarifa za to pravno sredstvo ne predvideva sodne takse.

4. Ali je plačilo sodne takse procesna predpostavka za odločanje o predlogu po 134. členu ZIZ (glede na tretji odstavek 134. člena ZIZ, da ima sklep učinek sklepa o izvršbi)?

V takem primeru ni taksne obveznosti, čeprav je res, da ima sklep, izdan po 134. členu ZIZ, naravo sklepa o izvršbi. Opomba 4.e pri 4. poglavju ZST-1, ki ureja takse za izvršbo, odgovarja na zastavljeno vprašanje in pravi, da se za postopek na predlog upnika, po katerem naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, ne plača posebna taksa.

5. V zadnjem času se pogosto dogaja, da interesenti za nakup nepremičnine pri vpogledu v cenilno poročilo listine preslikavajo z mobilnim telefonom. Ali je glede na to, da se po tar. št. 10103 ZST-1 za preslikavo listin plača sodna taksa v znesku 0,20 EUR za stran, preslikava z mobilnimi telefoni dopustna?

Preslikava s telefonom ni dopustna. Razlog je v prvem odstavku 19. člena Sodnega reda,(6) ki se glasi: V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, v primerih določenih v drugem in šestem odstavku tega člena in 20. členu Sodnega reda ter v drugih primerih določenih z zakonom. Po načrtih varovanja in hišnih redih je pri sodiščih tudi predvideno, da se mobilni telefoni obiskovalcev sodišča (razen odvetnikov ipd.) deponirajo v za to pripravljene predalčnike. Če varnostniki temeljito opravljajo svoje delo, potem obiskovalci ne bi vstopali na vpisnike z mobilnimi telefoni in glede fotografiranja z njimi sploh ne bi bilo vprašanja. Če pa pride odvetnik, ki lahko vstopi s telefonom, pa preslikava ni mogoča zaradi navedene določbe SR.

6. Se plača taksa za predlog za odlog, o katerem sploh ni bilo odločeno (1/3, cela ali sploh ne)?

Pravico do vrnitve takse ima med drugim, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno (prvi odstavek 36. člena ZST-1). Na prvi pogled bi lahko rekli, da ni sodne takse za predlog za odlog, o katerem ni bilo odločeno, oziroma da jo lahko stranka v takem primeru, če jo je plačala, celo zahteva nazaj. Vendar je problem drugje ? o vsakem predlogu strank je treba odločiti, tako tudi o vsakem predlogu za odlog, zato situacije, kot je opisana v vprašanju, ne bi smelo biti.

Najbrž se vprašanje nanaša na naslednjo situacijo: upnik je npr. 10. 5. predlagal odlog do 30. 9., spis s predlogom za odlog pa je sodnik prejel šele 15. 10., tj. že po datumu, do katerega je predlagan odlog. Tudi v takem primeru je treba o predlogu za odlog odločiti, ne glede na to, da je čas odloga že potekel. Tak predlog sodišče zavrže, s čimer je o njem odločeno, predlagatelj pa mora plačati sodno takso za predlog.

7. Ali je taksna obveznost za predlog za podaljšanje odloga?

ZIZ po zadnji noveli ureja predlog upnika za odlog izvršbe (72. člen ZIZ) in predlog za podaljšanje odloga (tretji odstavek 74. člena ZIZ). ZST-1 določa sodno takso za odlog izvršbe (tarif. št. 4012), posebej pa ne določa takse za predlog za podaljšanje odloga izvršbe. Glede na dikcijo 74. člena ZIZ je namreč treba šteti, da gre v izvršbi vedno za en sam odlog, ki pa je lahko podaljšan, to pa pomeni, da se plača tudi samo ena sodna taksa za odlog.

8. Kdaj in kako se sodna taksa, katere je oproščen upnik, naloži v plačilo dolžniku?

Da plačilo sodne takse preide na nasprotno stranko, morata biti izpolnjena dva pogoja: 1) da je taksni zavezanec oproščen plačila sodne takse in 2) da je v postopku uspel (drugi odstavek 15. člena ZST-1).

Po navedeni določbi drugega odstavka 15. člena ZST-1 pomeni v izvršilnem postopku za upnika uspeh to, da je dosegel, da je postal sklep o izvršbi pravnomočen. Če je bil upnik oproščen plačila sodne takse in je postal sklep o izvršbi pravnomočen, so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 15. člena ZST-1 in se sodna taksa po uradni dolžnosti terja od dolžnika (tretji odstavek 15. člena ZST-1). Vendar je treba najprej, še preden sodna taksa sploh preide na stranko, uporabiti četrti odstavek 15. člena ZST-1 in v primeru, ko stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse in v postopku potem (delno) uspe ter na ta način pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, naložiti oproščeni stranki, da mora plačati ta del takse. Vedno, ko upnik, ki je oproščen plačila sodne takse, iz izvršbe dobi poplačilo svoje terjatve najmanj v vrednosti zneska sodne takse, katere je bil oproščen, mora ta znesek sodne takse plačati, plačilo sodne takse pa mu v tem primeru s sklepom naloži sodišče 1. stopnje.

Če kljub temu sodne takse preidejo na dolžnika, je vprašanje, na kakšen način od dolžnika terjati plačilo sodne takse, ki jo je oproščen upnik. Pri tem opozarjam na zapisnik skupnega sestanka delovnih skupin z dne 16. 1. 2015,(7) v katerem je na str. 11 povzeto stališče, da morajo biti stroški sodnih taks, ki jih je bila stranka oproščena, pa je nato v postopku uspela, zajeti v okviru odločitve o stroških, kamor v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZST-1 tudi spadajo. O stroških odloči sodišče v sklepu. Če o delu stroškov ni bilo odločeno, bodisi ker jih stranka ni priglasila ali o njih sodišče ni odločilo po uradni dolžnosti, sodišče nima podlage, da od nasprotne stranke terja njihovo plačilo s plačilnim nalogom. To pa pomeni, da v primeru, ko je bil taksni zavezanec oproščen plačila sodne takse in je z zahtevkom uspel, za naložitev sodne takse v plačilo nasprotni stranki ne zadošča plačilni nalog, saj je treba imeti za vsako izterjavo, torej tudi ko gre za razmerje med državo in dolžnikom, izvršilni naslov (v konkretnem primeru torej pravnomočni sklep o stroških). Po prejšnji ureditvi ZST je bilo določeno, da preide v takšnih primerih na podlagi zakona terjatev na državo. Nova ureditev ZST-1 takšne določbe ne vsebuje, kar pomeni, da mora država imeti ustrezen izvršilni naslov, da lahko te stroške, ki so bremenili proračun, izterja od nasprotnika stranke, ki je v pravdi uspela in ki je bila teh stroškov oproščena.

Tudi glede tega vprašanja so mnenja senatov višjih sodišč precej deljena. Na eni strani je predstavljeno pravno stališče, na drugi strani pa je razlaga, ki opozarja, da je stališče, da gre pri sodni taksi, katere je bil oproščen upnik (tožnik ipd.), za stroške postopka in jih je treba odmeriti s sklepom, vprašljivo z vidika možne dolžnikove oprostitve plačila sodne takse: če s sklepom naložimo v plačilo dolžniku sodno takso, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške postopka, torej določbe o morebitni oprostitvi plačila sodne takse ni več mogoče uporabiti. Zastavlja se vprašanje, zakaj bi bil položaj obeh strank različen: na eni strani bi imel tožnik/upnik pravico biti oproščen plačila sodne takse, na drugi strani pa toženec/dolžnik takšne možnosti, kljub morebitnemu obstoju okoliščin, ki pomenijo, da bo plačilo sodne takse šlo na škodo preživljanja toženca/dolžnika in njegove družine, ne bi imel. Glede tega vprašanja lahko pričakujemo še precej razprave, da bomo dobili končni odgovor, ali je treba takso terjati s sklepom ali pa zadošča plačilni nalog.

9. Kakšen je postopek izterjave sodne takse, če je zavezanec za plačilo v tujini?

Drugi odstavek 35. člena ZST - 1: Če taksni zavezanec, ki ima stalno prebivališče ali sedež v tujini, ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po drugem zakonu ali če ne vloži ugovora po 34.a členu tega zakona, sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga v nadaljnjem roku 15 dni pošlje organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

Prvi odstavek 11. člena ZDPra: Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi in mednarodnimi sodišči. Izvršba v tujini poteka po predpisih države, ki je za izvršbo pristojna, kar pomeni, da v teh primerih ne gre nujno za zastopanje pred sodiščem tuje države. Vendar je treba prvi odstavek 11. člena ZDPra, ki se pri določanju osnovne pristojnosti državnega pravobranilstva v tujini omejuje le na zastopanje Republike Slovenije pred tujimi in mednarodnimi sodišči, pojmovati širše ter pristojnosti državnega pravobranilstva v zadevah s tujim elementom razlagati po vzoru pristojnosti, ki jih ima državno pravobranilstvo kot zastopnik Republike Slovenije pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji v skladu s 1. členom ZPDra.

4. O ODMERI stroškOV STRANK:

1. Ali je pravilno, da se upniku ne priznajo odvetniški stroški po novi odvetniški tarifi (OT) za: a) pridobitev potrdila o pravnomočnosti (izvršilnega naslova); b) poročilo stranki, pregled spisa (ko je odvetnik hkrati fotokopiral spis); c) za pregled v primeru naknadne vložitve predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti; d) sestanek s stranko? Ali delni umik in priglasitev stroškov štejemo kot kratek dopis za 20 točk ali kot obrazloženi dopis za 50 točk?

Preden govorimo o odmeri odvetniških stroškov, poglejmo sedaj veljavno odvetniško tarifo, do katerih stroškov je v izvršilnem postopku odvetnik sploh upravičen. Izvršilni postopek ureja X. poglavje ZST-1, tarif. št. 27. Odvetnik je, če poenostavimo tarif. št. 27, upravičen do plačila za:

predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek ali postopek zavarovanja,

zahtevo za priznanje tujega izvršilnega naslova,

sestavo predloga dražbenih pogojev,

redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo,

sestavo druge obrazložene vloge in

zastopanje na naroku, ki ga razpiše sodišče ali izvršitelj.

Nikjer ni navedeno, da bi bil odvetnik upravičen do stroškov sestave vloge, ki ni obrazložena. Podobno je tudi v Zakonu o odvetniški tarifi,(8) ki se še vedno uporablja za zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen do konca leta 2014. Tudi ta ne določa nagrade za vlogo, ki ni obrazložena. Sestavo neobrazložene vloge oziroma krajšega dopisa ureja tarif. št. 19/4 odvetniške tarife, ki se nanaša na vloge v pravdnem postopku. Za dokazne predloge in druge vloge določa plačilo v višini 50 odvetniških točk. Vendar pa se ta tarif. št. v izvršilnem postopku ne uporablja subsidiarno. O kratkih dopisih govori tudi tarif. št. 39, in sicer jih vrednoti z 20 odvetniških točk. V uvodu te tarif. št. je izrecno napisano, da storitve, zajete v njej, obračuna odvetnik samo, če gre za samostojno storitev. Tarif. št. 39 se zato uporablja samo takrat, ko pride stranka izven postopka k odvetniku in ta zanjo napiše obrazloženi ali kratki dopis. Če izvršilni postopek že poteka, je odvetnik upravičen samo do plačila, ki ga za posamezna opravila ureja tarif. št. 27.

Drugo, kar moramo pri odmeri upnikovih stroškov vedno upoštevati, je, da mu lahko priznamo samo stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ)!

Nadaljnja vprašanja

Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova (torej sodbe, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo) bi bil lahko kvečjemu strošek postopka, iz katerega izhaja izvršilni naslov, vendar pa tudi v tem primeru teh stroškov ne bi bilo mogoče priznati, saj so zajeti v drugih postavkah ? strošek za postopek v pravdi po ZodvT zajema tudi strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti sodbe, saj je ta logična posledica dejstva, da je tožeča stranka sprožila postopek, ki se konča s pravnomočnostjo.

Strošek poročila stranki in pregleda spisa nista samostojni opravili, ampak sta vključeni v druga opravila: poročilo stranki se pripravi po vsakem vloženem predlogu (vlogi) ? odvetnik stranko npr. obvesti o odločbi sodišča, zato je plačilo za to opravilo vključeno v nagrado za vložitev predloga oziroma druge ustrezne vloge.

Sestanek oziroma konferenca s stranko je predpogoj, da odvetnik sploh lahko vloži vlogo ? če mu stranka ne bi povedala dejstev, potem ne bi imel odvetnik kaj vložiti, zato je ta strošek sestavni del nagrade za vlogo, ki jo pripravi po tem sestanku. Poleg tega pa ne gre za samostojno opravilo, ki bi se lahko po tarifi posebej plačalo.

Pregled spisa ni opravilo, potrebno za izvršbo, saj ima vsaka stranka vso spisovno dokumentacijo. Seveda ima stranka pravico do vpogleda v spis in do kopiranja listin, vendar pa ne gre za opravilo, ki bi bilo potrebno za izvršbo. Pregled spisa zaradi poznejše vložitve predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti je že del nagrade za predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Pri tem predlogu je obrazložitev nujna, zato se lahko šteje za obrazloženo vlogo, če so seveda izpolnjeni tudi drugi pogoji za priznanje stroškov.

Delni umik predloga za izvršbo s priglasitvijo stroškov ne pomeni obrazložene vloge ? sodišče ne ravna nič drugače, če upnik zapiše samo, da za plačani znesek 100 ? umika predlog za izvršbo, kot če bo upnik napisal ob tem še tri strani obrazložitve. Obrazložitev takšne vloge zato objektivno ni potrebna.

2. Pooblaščenec upnika ob vložitvi predloga za izvršbo priglasi tudi stroške za pridobitev izpiska za dolžnikov TRR iz AJPES, za poizvedbo iz registra ZZZS, o lastništvu vozila iz registra UE in o nepremičninah iz registra GURS. Kot dokaz, da je dejansko opravil navedene poizvedbe, predloži listinska dokazila, predlaga pa le izvršbo z rubežem dolžnikove plače, saj dolžnik nima odprtega TRR, ni lastnik nepremičnin, ni lastnik avtomobila itd. Ali se stroški za opravljene poizvedbe po odvetniški tarifi priznajo (tar. št. 39 OT)?

Po tarif. št. 39 se stroški priznajo le, če niso zajeti v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev (glej tudi VSL sklep II Ip 1353/2015 z dne 9. 4. 2015). V konkretnem primeru ne gre za samostojno storitev odvetnika, ampak so poizvedbe povezane z vložitvijo predloga za izvršbo, torej so zajete v tarifni številki, ki ureja predlog za izvršbo.

Takšne poizvedbe tudi niso potrebne za izvršbo, torej tudi iz tega razloga ne morejo biti potreben strošek. Če namreč upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri OPP, na nematerializirane vrednostne papirje ali plačo, mu namreč po določbi četrtega odstavka 40. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni treba navesti podatkov o OPP, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da virov za predlagana izvršilna sredstva ni in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo ? in šele če sodišče pozove upnika, naj jo dopolni, upnik nato opravi določene poizvedbe, za katere so stroški lahko potrebni za izvršbo. Vnaprej pa to ne morejo biti. Stroški bi bili potrebni za izvršbo tudi, če bi upnik opravil poizvedbe, ko bi prejel sklep o ustavitvi izvršbe po petem odstavku 141. člena ZIZ in bi sodišče po šestem odstavku 141. člena ZIZ na podlagi podatkov o računu, ki bi jih predložil upnik, razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe.

3. Ali je v primeru, ko upnik pošlje vlogo za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov na podlagi izstavljenega računa izvršitelja pravilno, da sodišče posameznih postavk računa izvršitelja upniku ne prizna glede na to, da jih je ta izvršitelju plačal in nanje ni imel pripomb, ali bi moralo sodišče priglašene in plačane stroške priznati v celoti?

Sodišče v opisanem primeru mora odločiti o obračunu. Po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz drugega odstavka tega člena. Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj pošlje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega. Dokončni obračun je izvršilni naslov (prvi in drugi odstavek 38.c člena ZIZ).

V tej prvi fazi gre le za odnos med upnikom in izvršiteljem, v katerega ni vključen dolžnik ? ta nima nobene možnosti nasprotovati izvršiteljevemu obračunu, saj ga niti ne prejme. Samo upnik lahko zahteva, da o obračunu odloči sodišče. Če takšno zahtevo vloži, ne gre za kontradiktorni postopek in sodišče dolžniku ne pošlje niti obračuna stroškov niti upnikove zahteve. Ko postane obračun dokončen (če ni vložena upnikova zahteva za sodno presojo izvršiteljevih stroškov) ali ko je o upnikovi zahtevi pravnomočno odločeno, izvršitelj pridobi zoper upnika izvršilni naslov za plačilo svojih stroškov. Še vedno pa ta dokončni obračun ali pravnomočni sklep ne obvezuje dolžnika!

Šele ko upnik zahteva, da mu stroške izvršitelja po obračunu oziroma sklepu povrne dolžnik kot nadaljnje izvršilne stroške, vstopi v ta odnos dolžnik, ki ima šele tedaj možnost nasprotovati izvršiteljevim stroškom. Sodišče mora tak upnikov predlog kot vsak drug predlog za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov, presojati v skladu s petim in osmim odstavkom 38. člena ZIZ: ali so stroški priglašeni pravočasno, ali so bili potrebni za izvršbo in če so upniku tudi dejansko nastali. Če sodišče ne prizna v celoti izvršiteljevih stroškov kot potrebnih za izvršbo, s tem ne posega v že pravnomočno odločeno zadevo.

4. Dolžnikov dolžnik na podlagi zahteve sodišča na upnikov predlog poda izjavo po 111. členu ZIZ in zahteva povrnitev stroškov, ker je za to izjavo pooblastil odvetnika. Ali sodišče dolžnikovemu dolžniku prizna te stroške in po kateri tarifni številki? Kdo jih mora plačati?

Kdo je v izvršilnem postopku upravičen uveljavljati stroške, je določeno v 38. členu ZIZ. Peti odstavek določa, da mora (1) dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, oziroma da mora (2) dolžnik povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Šesti odstavek določa, da mora (3) upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Sedmi odstavek določa, da mora (4) tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Nihče drug ni upravičen do stroškov v izvršilnem postopku.

Sodišče ne more priznati v vprašanju navedenih stroškov, ker dolžnikov dolžnik ni stranka v postopku.

5. Ali lahko stroški za sestavo predloga, s katero upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (tar. št. 27/7 odvetniške tarife) presegajo 200 točk glede na to, da se za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek, upniku prizna največ 200 točk?

Za obrazloženo vlogo velja vloga, v kateri stranka za svoj zahtevek oziroma svoje stališče o določeni stvari svoje trditve utemeljuje z navajanjem dejstev in za dokazovanje njihove resničnosti predlaga dokaze.(9) Ne moremo govoriti o obrazloženi vlogi, če je stranka npr. obvestila sodišče o plačanem predujmu, četudi je o tem napisala dve strani dolgo vlogo, stranka bi lahko o istem dejstvu sodišče obvestila tudi samo z enim stavkom. Ni torej merilo, koliko je stranka napisala v vlogi, ampak če je bilo v konkretnem primeru v vlogi objektivno sploh treba kaj posebej razlagati.

Običajno predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne pomeni obrazložene vloge,(10) ampak se ga pri odmeri stroškov šteje kot predlog za izvršbo. Izjemoma pa je lahko tudi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom obrazložena vloga. Gre za primere, ko upnik v vlogi, s katero predlaga nadaljevanje izvršbe, ne navede samo novega izvršilnega sredstva, ampak ko mora za to, da bi sodišče sploh lahko ugodilo njegovemu predlogu, navesti dejstva, na podlagi katerih je mogoče dovoliti izvršbo.

Tak primer je obravnavan v zadevi I Ip 694/2014 Višjega sodišča v Mariboru. Ker je upnica v predlogu za naknadno objektivno kumulacijo opozorila, da se je šele med izvršilnim postopkom izkazalo, da ima dolžnik po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 134/2012 z dne 29. 1. 2014 terjatev do dolžnika (predlog za izvršbo je bil vložen že 16. 9. 2011) in pojasnila, kaj je podlaga za spremembo sredstva izvršbe, pri tem predlogu za naknadno objektivno kumulacijo ni šlo samo za navedbo novega izvršilnega sredstva ter prepis zakonskih določb, ampak za obrazloženo vlogo in se je kot taka tudi vrednotila.

Podoben je primer, ko upnik predlaga izvršbo na stanovanje, ki ga je med postopkom dolžnik kupil, pa se noče vpisati v zemljiško knjigo, ker ve, da bo upnik na stanovanje segel z izvršbo, ipd. Gre za primere, ko bi sodišče goli predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom brez dodatne upnikove obrazložitve lahko tudi zavrnilo. Šele obrazložitev pa razjasnjuje dejansko stanje, ki omogoča bodisi dovolitev izvršbe bodisi napotitev upnika na vložitev tožbe po 168. členu ZIZ.

6. Upnik prekliče rubež premičnin oziroma že razpisano dražbo premičnin. So to stroški, potrebni za izvršbo?

Ker je dejanje preklical upnik, ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo ? tudi če je upnik rubež preklical, ker se je dogovoril z dolžnikom, da mu bo prostovoljno poplačal terjatev, to niso stroški, potrebni za izvršbo.

Podoben primer je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Ip 2888/2013: dolžnik je telefoniral upniku, da bo sam poravnal dolg in da naj upnik pozove izvršitelja, naj ta prekliče že razpisani rubež. Upnik je zato predlagal izvršitelju, da prekliče razpisani rubež, potem pa priglasil stroške tega odpovedanega rubeža. Sodišče je zaključilo, da za izvršbo nepotrebni stroški niso le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni za postopek, temveč tudi stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega) vidika, objektivno pa niso pripomogli k uspehu izvršbe. V obravnavani zadevi so bili stroški preklicanega rubeža, ki ga je preklical upnik, koristni le z njegovega vidika, zato do njih ni bil upravičen.

7. Upnik po pooblaščencu priglasi stroške izvršitelja. Hkrati priglasi stroške sestave vloge. Zaradi prezasedenosti sodišča je o vlogi odločeno šele po 30. dnevu (drugi odstavek 18. člena OT) od prejema vloge. Kako tečejo zamudne obresti, od vseh stroškov dalje do plačila, od odvetniških stroškov pa se upošteva drugi odstavek 18. člena OT?

Določbi 14. in 18. člena odvetniške tarife se nanašata na stroške zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih, določata namreč stroške zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja.

Odvetnik ne izstavi v izvršilnem postopku računa sodišču, ampak stranki, ki mora račun odvetniku tudi poravnati, zato rok, v katerem sodišče odloči o stroških sestave neke vloge, nima nobenega vpliva na plačilo teh stroškov s strani stranke. Sodišče s svojim sklepom naloži drugi stranki (npr. dolžniku) samo, da povrne stroške, ki jih je stranka (npr. upnik) plačala svojemu odvetniku. Drugi odstavek 18. člena OT se zato v opisanem primeru ne uporabi.

Dolžnik mora povrniti priznane stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka. Stroškov sestave vloge za priglasitev stroškov ni mogoče priznati, ker ne gre za obrazloženo vlogo, hkrati pa tudi ne za opravilo, potrebno za izvršbo.

8. Kolikšna nagrada pripada odvetniku za sestavo vloge za nasprotno izvršbo, na podlagi katere se odloča šele o utemeljenosti zahtevka za nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ), in kolikšna nagrada za odgovor na to vlogo? Sodna praksa je različna, saj nekateri priznavajo nagrado po tar. št. 27/1 OT oziroma po tar. št. 3460 ZOdvT kot za nov predlog za izvršbo, drugi pa po tar. št. 27/7 OT oziroma po tar. št. 3464 ZOdvT kot za obrazloženo vlogo. Kakšen punktum se v teh primerih upošteva?

Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, ali je dolžnik, ki predlaga nasprotno izvršbo, sploh upravičen do stroškov. V sodni praksi sta dve nasprotni stališči, ki se odražata v dveh odločbah, obe sta približno iz istega obdobja: VSL sklep I Ip 801/2010 z dne 5. 5. 2010 in VSC sklep II Ip 459/2010 z dne 22. 9. 2010. V prvi je rečeno, da je zahtevek po nasprotni izvršbi omejen na vrnitev tistega, kar je v izvršbi dobljeno, zaradi česar ni mogoče zahtevati plačila zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi in tudi ne stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri tej odločbi je uporabljena jezikovna razlaga. V drugi odločbi pa je zaveto širše stališče, da gre pri nasprotni izvršbi za posebno obliko uveljavljanja kondikcijskega zahtevka, ki pa je dopustna samo, če so izpolnjeni pogoji iz 67. člena ZIZ. Po tej širši razlagi samo jezikovna razlaga v tem primeru ne zadošča, saj je nekoliko neživljenjsko, da bi se od dolžnika, ki je vložil za glavnico predlog za nasprotno izvršbo, zahtevalo, da plačilo zamudnih obresti v takšnem primeru zahteva v pravdi. Dolžnik bi v takem primeru imel dve izrazito neracionalni možnosti. Prva bi bila, da bi vzporedno s predlogom za nasprotno izvršbo vložil še tožbo, s katero bi zahteval plačilo zamudnih obresti in stroškov. Druga možnost pa bi bila, da bi počakal na potek roka iz drugega odstavka 67. člena ZIZ in šele potem vložil tožbo zaradi neupravičene pridobitve. Po mnenju celjskega višjega sodišča je zato treba določilo prvega odstavka 67. člena ZIZ razlagati širše, kar pomeni, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške.

Nekoliko bližje mi je drugo stališče, torej širša razlaga, po kateri bi imel dolžnik možnost uveljavljati zamudne obresti in stroške že v postopku nasprotne izvršbe. Takšna razlaga je v skladu z načeloma racionalnosti in ekonomičnosti izvršilnega postopka, ki mora z najmanj stroški in v razumnem času doseči zastavljeni cilj. Podobno stališče zagovarjata tudi Triva(11) in Starović(12) .

Če torej uporabimo le jezikovno razlago, na zastavljeno vprašanje sploh ni treba odgovoriti, saj dolžnik stroškov v postopku nasprotne izvršbe ne more uveljavljati. Če pa izhajamo iz širše razlage, je treba najprej ugotoviti, za kakšen postopek gre.

Pri nasprotni izvršbi imamo dvofazni postopek. V 1. fazi po četrtem odstavku 68. člena ZIZ sodišče naloži upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil. V 2. fazi se po prvem odstavku 69. člena ZIZ na podlagi predloga dolžnika opravi izvršba zoper upnika za plačilo tistega, kar je dolžan na podlagi sklepa po četrtem odstavku 68. člena ZIZ.

S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik tako zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Triva pravi, da gre v tej fazi za pravdo, ki se vodi po pravilih izvršilnega postopka(13). To pomeni, da se predlog za nasprotno izvršbo in odgovor nanj obračunata po tarif. št. 27/7 OT, saj v tej fazi ne gre za predlog za izvršbo, poleg tega pa je obrazložitev obeh vlog objektivno nujna. Kot predlog za izvršbo po tarif. št. 27/1 se obračuna predlog dolžnika, na podlagi katerega se zoper upnika dovoli izvršba za izterjavo tistega, kar mora na podlagi sklepa po četrtem odstavku 68. člena ZIZ vrniti dolžniku. Kot vrednost spornega predmeta se šteje vrednost, glede katere dolžnik zahteva, da mu jo upnik vrne (spet analogija s pravdo).

9. Ali je upnik upravičen do stroškov v primeru, ko že nekaj dni po vložitvi predloga za izvršbo predlaga nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom in za ta drug predlog priglasi stroške?

Pri presoji potrebnosti stroškov je nujno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora tudi v izvršilnem postopku v skladu s tem načelom obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na najmanj, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, druge stroške pa mora kriti sama. Pri opravljanju izvršilnih dejanj mora biti upnik skrben in dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. Odraz načela vestnosti in poštenja je, da dolžniku ni treba nositi stroškov upnika, ki slednjemu nastanejo zaradi njegove neskrbnosti pri sestavi vlog.(14) Iz enakega razloga so za izvršbo nepotrebni stroški tudi v primeru, ko je upnik vložil predlog za izvršbo, predlagal izvršbo npr. na premične stvari, čez kratek čas pa predlagal izvršbo še na račun, plačo ipd. Stroški tega drugega predloga niso potrebni za izvršbo, če seveda upnik ni ustrezno utemeljil, zakaj ni izvršbe z drugopredlaganim izvršilnim sredstvom predlagal hkrati z vložitvijo prvotnega predloga za izvršbo.

Zanimivo vprašanje je, kolikšen je tisti čas, v katerem bi upnik lahko predlagal izvršbi z obema izvršilnima sredstvoma hkrati. V sklepu VSC sklep I Ip 67/2009 z dne 3. 6. 2009 je bilo zavzeto stališče, da so nepotrebni stroški celo v primeru, ko je upnik vložil predlog za objektivno kumulacijo v enem mesecu in enem tednu po vložitvi prvotnega predloga za izvršbo. Po eni strani gre za načeli vestnosti in poštenja, ko naj upnik ne povzroča dolžniku nepotrebnih stroškov (kar so seveda tudi stroški predloga za objektivno kumulacijo v primeru, če je vložen kmalu zatem, ko je bil vložen prvotni predlog za izvršbo), po drugi strani pa daje ZIZ upniku pravico, da usmerja izvršilni postopek (izbira sredstva izvršbe, se odloča, kdaj bo kakšno sredstvo uporabil ipd.). Oba vidika nista v nasprotju. Za odločitev o tem, ali bodo stroški predloga za objektivno kumulacijo potrebni za izvršbo, ni pomemben samo čas, ampak zlasti, ali je upnik ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Upniku ni treba izvršbe z vsemi izvršilnimi sredstvi predlagati že na začetku, ampak bo skrbno izbral tisto sredstvo, s katerim meni, da bo najhitreje in z najmanj stroški prišel do poplačila. Če je upnik tako ravnal in npr. predlagal samo izvršbo na plačo, ko pa je delodajalec po prejemu sklepa o izvršbi sodišče obvestil o tem, da izvršba na plačo zaradi vrstnega reda prej prejetih sklepov o izvršbi ne bo takoj mogoča, pa je npr. že 10 dni po vložitvi prvotnega predloga za izvršbo vložil predlog za objektivno kumulacijo, mu ne bo mogoče očitati neskrbnosti in bodo stroški novega predloga vsekakor potrebni za izvršbo. Bo pa seveda upnik moral v novem predlogu na kratko obrazložiti, zakaj drugega izvršilnega sredstva ni predlagal že na začetku.

10. Ali so stroški predloga za odlog izvršbe stroški, potrebni za izvršbo? Sodna praksa je glede tega vprašanja neenotna, kakor izhaja iz sklepov VSL III Ip 5153/2013, VSM I Ip 1174/2014 idr. na eni strani ter iz sklepa VSM I Ip 118/2015 na drugi strani.

Tudi glede tega vprašanja sta v sodni praksi dve nasprotujoči si stališči. Po prvem odlog izvršbe že objektivno ne pomeni ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog niso stroški, potrebni za izvršbo.(15) Drugo stališče pa je, da je odlog izvršbe v interesu obeh strank: upnikova terjatev je na podlagi izvensodnega dogovora hitreje in ceneje poplačana, dolžnik pa lahko obdrži nepremičnine in ima zaradi izvensodnega poplačila svojega dolga manjše stroške izvršilnega postopka. V tem smislu je bil cilj odloga izvršbe v konkretnem primeru enak cilju izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnikove terjatve ob hkratnem varstvu pravic dolžnika. Odlog izvršbe in zunajsodna izpolnitev obveznosti izdatno prispevata tudi k uresničevanju temeljnih načel izvršilnega postopka, zlasti ekonomičnosti in pospešitve postopka ter uravnoteženega varstva interesov upnika in dolžnika.(16) Hkrati opozarjajo, da upnik z vložitvijo predloga za odlog povzroči, da bo izvršba začasno zastala oziroma pristane na omejitev načela hitrosti v izvršilnem postopku, ki ga zakon določa prav v interesu upnika, da bi čim prej dosegel izterjavo svoje terjatve. Dolžniku je praviloma tak zastoj v postopku izvršbe le v korist, sicer s predlogom upnika ne bi soglašal.

Odlog izvršbe na predlog upnika je največkrat res v interesu obeh strank. Vendar pa je za odločitev o stroških upnika bistveno, ali so bili stroški potrebni za izvršbo, kajti če določeno dejanje izvršbo zavira ali odlaga, potem pojmovno ne more biti potrebno za izvršbo. Odlog izvršbe pa pomeni začasni zastoj izvršilnega postopka, ko se torej izvršba ne opravlja, ampak se njena oprava odlaga. Opozoriti velja še, da prostovoljno plačilo ni izvršilno dejanje, čeprav pripelje do poplačila upnikove terjatve. Zastavlja se tudi vprašanje, ali je mogoče vnaprej oceniti, ali bo odlog pomenil uresničitev ekonomičnosti in pospešitve postopka. Znano je namreč, da so do zadnje novele ZIZ upniki v nekaterih primerih redno, vsako leto, predlagali podaljšanje odloga in torej v takih primerih ni šlo več za izvršbo, ampak za posebno obliko ?zavarovanja?, ko je upnik pridobil npr. zaznambo izvršbe in hipoteko na nepremičnini, potem pa je dolžniku z odlogi izvršbe omogočal obročno odplačevanje tudi precej visokih zneskov, pri katerih bi do poplačila lahko preteklo tudi desetletje in več. Poleg tega pa ob dovolitvi odloga izvršbe tudi nihče ne more jamčiti, da bo v času odloga tudi dejansko prišlo do prostovoljnega poplačila in bo tako upnik hitreje in ceneje prišel do poplačila. Če prostovoljnega poplačila ne bo, potem tak odlog pomeni prav nasprotno ? dejanje, ki je izrazito v nasprotju z načeloma ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Moje osebno mnenje je, da je ustreznejše stališče, da stroški odloga izvršbe niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo.

11. Upnik je jamstveni in preživninski sklad. Pri izvršbi na premičnine nastanejo stroški izvršitelja. Izvršitelj izstavi obračun in račun, ki ga pošlje sodišču v plačilo. Kdo te stroške plača izvršitelju?

Če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo (četrti odstavek 38. člena ZIZ). Ta določba je jasna in ne povzroča težav. Ker stroške izvršbe, ki jo proti preživninskemu zavezancu za povrnitev nadomestila preživnine predlaga jamstveni in preživninski sklad, gre tudi v tem primeru za izvršbo po uradni dolžnosti.

V praksi prihaja do težav z izterjavo stroškov izvršb po uradni dolžnosti. Pravno podlago takim izvršbam je dajala določba tretjega odstavka 173. člena ZPP, ki pa je bila razveljavljena z novelo ZPP-D, ki velja od 1. 10. 2008. Sprememba ZPP glede določb od 169. do 173. člena, ki več ne veljajo, so pa urejale oprostitev pravdnih stroškov, je bila posledica uveljavitve Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki sedaj ureja postopek oprostitve sodnih stroškov, razen plačila sodnih taks, ki še ostajajo v okviru ZPP. Gre torej za primere, ko se stranko s sklepom sodišča (prej je to po določbah ZPP naredil sodnik v konkretnem postopku, sedaj to naredi služba za BPP) oprosti plačila sodnih stroškov. V primeru izvršbe po uradni dolžnosti za stroške postopka pa gre za primer, ko je ?upnik? (pravzaprav gre za izvršbo brez upnika) oproščen plačila stroškov postopka že po zakonu.

Nekatera sodišča takšno ureditev obravnavajo kot pravno praznino, ki jo je treba zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ,(17) druga pa pravno praznino rešujejo z uporabo 46. člena ZBPP in štejejo, da preide terjatev, ki jo ima oproščena stranka do nasprotne stranke iz naslova priznanih stroškov postopka, na Republiko Slovenijo do višine sredstev, ki so bili izplačani iz sredstev sodišča, in jih v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZBPP izterja na predlog službe za BPP organ, pristojen za davčno izvršbo, to pa je po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) Finančna uprava Republike Slovenije. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, kaj ima služba za BPP z zneskom, ki ga je sodišče plačalo za izvršbo po uradni dolžnosti? Takšna zakonska dikcija velja od 4. 4. 2015 (pred tem je bil predlagatelj davčne izvršbe Državno pravobranilstvo RS) in še dodatno kaže, da se 46. člen ZBPP nanaša izključno na izterjavo sredstev, dodeljenih iz naslova BPP, ne pa tudi za izterjavo stroškov izvršbe po uradni dolžnosti oziroma izterjavo sredstev, ki so bila porabljena za stroške upnika, ki je ex lege oproščen plačila sodnih stroškov. Smiselna uporaba 46. člena ZBPP v konkretnem primeru zato ni najboljša rešitev za zapolnitev pravne praznine. Menim, da je ustreznejša smiselna uporaba 38. člena ZIZ, da gre za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo vodijo izvršilna sodišča (na podlagi obvestila FRS) kot novo izvršilno zadevo.

------------------

(1) Uradni list RS, št. 32/99, 32/00 in 18/03.

(2) Uradni list RS, št. 51/1998 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami ? ZIZ.

(3) Uradni list RS, št. 23/04, 66/06, 16/08, 62/11 in 87/15, v nadaljevanju: uredba.

(4) Uradni list RS, št. 32/00, 91/01 in 18/03.

(5) Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 ? odl. US in 19/15 ? odl. US) ? ZST-1.

(6) Uradni list RS, št. 17/95, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami ? SR.

(7) krn.sodisce.si/userfiles/File/DELOVNE_SKUPINE/ZAPISNIKI/zapisnik_delovnih_skupin_16_1_15_odt.pdf.

(8) Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C in 2/15 ? ZodvT.

(9) VSM sklep I Ip 585/2012 z dne 11. 7. 2012.

(10) VSL sklep II Ip 2373/2014 z dne 18. 8. 2014.

(11) TRIVA, Siniša in drugi, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, drugo izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Zagreb, Informator, 1984, str. 353

(12) STAROVIĆ, Borivoj, Komentar zakona o izvršnom postupku, Beograd, Naučna knjiga, 1987, str. 187

(13) Prav tam, str. 352

(14) VSC sklep I Ip 653/2007, z dne 24. 10. 2007 in VSL sklep I Ip 3387/2011 z dne 28. 10. 2011.

(15) VSL sklep III Ip 5153/2013 z dne 21. 11. 2013.

(16) VSM Sklep I Ip 44/2011 z dne 8. 3. 2011; VSM sklep I Ip 118/2015 z dne 16. 4. 2015.

(17) VSL sklep III Ip 3619/2012 z dne 24. 10. 2012.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ člen 9, 9/7, 10, 10/2, 38, 38/4, 38/5, 38/8, 38c, 38c/1, 38c/2, 40, 40/4, 63, 63/1, 67, 68, 68/4, 69, 69/1, 72, 74, 74/3, 88, 88/1, 56, 111, 134, 134/3, 141, 141/5, 141/6, 168
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 35, 35/2, 36, 36/1
Zakon o državnem pravobranilstvu (1997) - ZDPra člen 1, 11, 11/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP člen 169 - 172, 173, 173/3
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP člen 46, 46/2
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2
Zakon o odvetniški tarifi (2008) - ZOdvT tarifna številka 19, 27, 39

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (1999) - - člen 71, 71/1, 71/4
Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) - - člen 11
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) - - tarifna številka 2
Datum zadnje spremembe:
10.10.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NzQwNg==