<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 142/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:I.UP.142.2018

Evidenčna številka:VS00016009
Datum odločbe:10.10.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS I U 294/2018
Datum odločbe II.stopnje:23.04.2018
Senat:dr. Erik Kerševan (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Nataša Smrekar
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
Institut:pravočasnost tožbe - davčni inšpekcijski nadzor - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - prepozna tožba

Jedro

Za vročanje odločb v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, se uporablja ZUP, ki v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni.

V primeru osebnega vročanja s fikcijo vročitve dan, ko je bilo pisanje puščeno v hišni predalčnik, ni pravno odločilen, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15 dnevnega roka od prvega poskusa vročitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno s sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-1167/2016-22-12-510-10,11 z dne 12. 12. 2016, s katero mu je bilo v inšpekcijskem nadzoru davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014 dodatno odmerjen davek od drugih dohodkov. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-21-28/2017-4 z dne 13. 12. 2017, tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, v kateri graja ugotovljeno dejansko stanje glede vročitve upravne odločbe druge stopnje. Trdi, da sporočila o priporočenem pismu dne 21. 12. 2017 ni prejel in da ga ni bilo v nabiralniku, saj bi ga sicer zaposleni v odvetniški pisarni pritožnikove pooblaščenke vložili v spis in to zabeležili. Ker obvestila o priporočeni pošiljki ni prejel, se za prejem pošiljke in kot dan vročitve, šteje 8. 1. 2018. Dne 8. 1. 2018 pisanje ni bilo puščeno v poštnem nabiralniku, ampak sprejeto v odvetniški pisarni. Poštni predal se redno pregleduje in prazni. Kot dokaz pritožnik predlaga zaslišanje pooblaščenke in zaposlenih v njeni pisani ter poštarja, ki je pošiljko vročal.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v sklepu ugotovilo, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 6. 2. 2018, kar je po poteku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Navedeno stališče sodišča prve stopnje temelji na določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V obravnavani zadevi je to odločba drugostopenjskega upravnega organa, glede katere je sporno, kdaj je bila vročena pritožnikovi pooblaščenki.

6. V obravnavanem primeru se je zato, ker gre za vročanje odločbe v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,1 uporabil Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pa pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je iz sporočila o prispelem pismu, potrjenega s podpisom vročevalca, razvidno, da je bil pritožnik 21. 12. 2017 obveščen o prispelem pismu. Sporočilo je, sklicujoč se na 87. člen ZUP, vsebovalo opozorilo o fikciji vročitve. Kot nadalje izhaja iz listin, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, je bilo 8. 1. 2018 pisanje vloženo v hišni predalčnik. Ker se je rok 15 dni za prevzem pisanj, štet od 22. 12. 2017, iztekel 5. 1. 2018, je s 6. 1. 2018 začel teči rok za vložitev tožbe. Slednji je tako iztekel 5. 2. 2018 in je zato sodišče prve stopnje pritožnikovo tožbo, oddano priporočeno na pošto 6. 2. 2018, pravilno štelo kot prepozno. Pri tem dan, ko je bilo pisanje puščeno v hišni predalčnik (8. 1. 2018), sodišče prve stopnje pravilno ni štelo kot pravno odločilnega, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15 dnevnega roka od prvega poskusa vročitve.

7. Pritožnikova teza, da njegova pooblaščenka sporočila o vročitvi z dne 21. 12. 2017 ni prejela in da je pisanje prejela v pisarni dne 8. 1. 2018, zato se šteje, da je bilo pisanje pritožniku takrat vročeno, ne drži, saj je v nasprotju z ugotovljenimi pravno odločilnimi dejstvi glede datuma vročitve in listinskimi dokazi spisa, na katerih temelji ta ugotovitev. Poleg tega pritožnik s temi navedbami sicer zatrjuje, kdaj in kje se je njegova pooblaščenka dejansko seznanila s pisanjem, vendar ta dejstva, tudi če so resnična, ne pomenijo, da v obravnavanem primeru vročitev pisanja ni bila opravljena na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP. Pisanje se namreč po naravi stvari samo po sebi ne more pojaviti v pisarni. Torej je bilo lahko puščeno v hišnem predalčniku (tretji odstavek 87. člena ZUP), kot to izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje na podlagi listin v spisu, ali pa je bila pošiljka pooblaščenki vročena osebno (drugi odstavek 87. člena ZUP). Slednjega pa pritožnik ne trdi. Tudi ob predlogu za zaslišanje zaposlenih v pooblaščenkini pisarni pritožnik ne navaja, da bi ti ob prejemu pisanja podpisali vročilnico. Poleg tega naslovnik pisanja, kot je pritožnikova pooblaščenka, ni prava neuka stranka, zato ji je znan (bi ji moral biti znan) pomen načina vročitve (ali je bila podpisana vročilnica in kdaj) na trenutek učinkovanja vročitve pisanja, ter posledično na tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ker pritožnik niti ne zatrjuje, da bi bilo pisanje 8. 1. 2018 vročeno osebno, kar bi v tem postopku (lahko) utemeljilo pritožbo, so tudi njegovi dokazni predlogi neprimerni. Dejstvo, da ima pritožnikova pooblaščenka urejen hišni predalčnik, in dokazi, ki jih v zvezi s tem predlaga, pa prav tako ne dokazujejo pritožnikovih trditev, da ne obvestilo ne pošiljka nista bila puščena v njem.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

9. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------
1 Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v prvem odstavku 85. člena določa, da se vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače. Tretji odstavek drugega člena ZDavP-2 pa za vprašanja, ki na davčnem področju niso urejena drugače, napotuje na uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 28/1,
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 2, 2/3, 85, 85/1
Datum zadnje spremembe:
12.11.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyOTgz