<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba IV Ips 57/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:IV.IPS.57.2008

Evidenčna številka:VS2004452
Datum odločbe:16.09.2008
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:plačilni nalog - pogoji za izdajo plačilnega naloga - dokazni postopek - vročanje - osebno vročanje

Jedro

Če je prekrškovni organ izvedel poseben postopek, s katerim se je ugotavljalo in zbiralo dokaze o tem, ali je bil storjen prekršek, niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga.

Izrek

Plačilni nalog Inšpektorata RS za delo, OE Kranj, z dne 25.9.2007 se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1. Inšpektorat RS za delo, OE Kranj, je z izpodbijanim plačilnim nalogom B.B. kot odgovorni osebi po drugem odstavku 56. člena ZVZD zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 56. člena ZVZD izrekel globo 208,65 EUR.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočni plačilni nalog vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s petim odstavkom 57. člena in z 2. alinejo 62. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter zaradi kršitve prvega odstavka 57. člena v zvezi z 2. alinejo 62. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo v izjavo storilcu in njegovemu zagovorniku, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. V petem odstavku 57. člena ZP-1 je določeno, da se plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče vročiti takoj na kraju prekrška. Zakon o splošnem upravnem postopku ureja postopek vročanja v VI. poglavju (členi od 83 do 98). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku 87. člena, pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu obvestilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

5. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da naj bi bilo iz vročilnice razvidno, da vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP o osebnem vročanju, temveč po določbah Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-1), ki v 23. členu predvideva takšen navaden način vročanja. Navaja, da je bil storilec o prispelem pismu obveščen 29.9.2007, nato pa naj bi bil plačilni nalog 2.10.2007 izročen nekomu izmed družinskih članov gospodinjstva.

6. Na vročilnici je navedeno, da je bil naslovnik o prispelem pismu obveščen 29.9.2007, pismo pa je bilo prevzeto 2.10.2007. Iz podpisa na vročilnici ni mogoče natančno razbrati, kdo je pismo prevzel, saj podpis ni čitljiv, ob podpisu pa ni navedbe, da je pismo prevzela druga oseba namesto naslovnika. Glede na to ni jasno, na podlagi česa vložnik izvaja trditev, da pisma ni prevzel storilec, temveč član njegovega gospodinjstva. Zapis na vročilnici takega zaključka ne omogoča. Vložnik ne zatrjuje, še manj izkazuje, da so bile pri vročanju tudi druge pomanjkljivosti, kot na primer neustrezen pouk o posledicah vročitve. Vložnikov sklep o napačni vročitvi temelji na drugačnem dejanskem stanju kot izhaja iz podatkov spisa. V sklepu z dne 22.10.2007, s katerim je prekrškovni organ kot prepozno zavrgel zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil storilčev zagovornik, je navedeno, da je bil plačilni nalog storilcu vročen 2.10.2007.

7. Utemeljeno pa vložnik uveljavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1, ker v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška, če prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1). Iz dopisa prekrškovnega organa z dne 31.3.2008 izhaja, da vodi Inšpektorat RS za delo evidenco delovnih nezgod na podlagi podatkov, dobljenih od delodajalcev, in jih primerja s podatki Inštituta za varovanje zdravja RS. Inšpektorat je leta 2007 posredoval svoji Območni enoti K. 10 primerov opustitve prijavljanja delavnih nezgod z navodilom, da se po ugotovitvi kršitve 27. člena ZVZD izdajo plačilni nalogi. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa (inšpektor) je tako v začetku leta 2007 prejel tudi obrazec ER-8 za poškodbo I.K. Ob inšpekcijskem pregledu 6.4.2007 v prostorih S.d.o.o. je inšpektor pridobil interni zapisnik – kopijo izjave poškodovanca in kopijo prijave za njegovo poškodbo, v pravni osebi pa niso našli potrdila o oddani pošiljki, torej dokazila, da so posredovali prijavo poškodbe na Inšpektorat RS za delo, kot je to določeno v 27. členu ZVZD. Inšpektor je zato pravni in odgovorni osebi izdal plačilna naloga.

8. Iz navedenega je moč razbrati, da je prekrškovni organ prekršek opustitve prijave poškodbe zaznal ob pregledu svoje evidence oziroma ob primerjanju podatkov, dobljenih od delodajalcev, s podatki Inštituta za varovanje zdravja RS, nato pa se je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa (inšpektor) o storjenem prekršku „prepričala“ še ob inšpekcijskem pregledu, kjer predstavnik pravne osebe ni mogel predložiti dokazila, da pravna oseba prekrška ni storila. Na podlagi teh ugotovitev oziroma po tako izpeljanem ugotovitvenem (dokaznem) postopku je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izdala izpodbijani plačilni nalog. Kot izhaja iz dopisa je bil inšpekcijski pregled opravljen prav z namenom, da se ugotovi, ali je prekršek dejansko podan. Izveden je bil torej poseben postopek, s katerim se je ugotavljalo in zbiralo dokaze o tem, da je bil storjen prekršek. V položaju, ko prekrškovni organ zakonske znake prekrška in s tem povezano odgovornost kršitelja ugotavlja v dokaznem postopku (čeprav je ta hiter in enostaven – prvi odstavek 55. člena ZP-1), zakon ne dopušča izdaje plačilnega naloga, ki ne vsebuje niti opisa prekrška niti obrazložitve, temveč mora biti izdana odločba o prekršku z vsemi njenimi sestavinami (56. člen ZP-1).

9. Glede na ugotovljeno kršitev prvega odstavka 57. člena ZP-1 je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V novem postopku bo prekrškovni organ v skladu z zakonom izdal odločbo o prekršku.


Zveza:

ZP-1 člen 57, 57/1, 57/5.ZUP člen 87.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMjQ5NA==