<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 508/2013
ECLI:SI:VSRS:2014:I.UP.508.2013

Evidenčna številka:VS1014621
Datum odločbe:27.02.2014
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS I U 553/2012
Senat:Peter Golob (preds.), Martina Lippai (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan

Jedro

Rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 začne v skladu s 111. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 teči naslednji dan po vročitvi upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Vročitev upravne odločbe (tudi drugostopenjske) oziroma njena pravilnost pa se presoja po ZUP (v tem primeru po 87. členu ZUP).

Ovojnica poštne pošiljke, s katero je pritožnik prejel odločbo tožene stranke, na kateri se nahajata oba (neodtrgana) izvoda sporočila o prispelem pismu, na katerih je sicer naveden datum 14. 3. 2012, ki nista podpisana, ne dokazuje, da je prišlo do neuspešnega poizkusa osebne vročitve. Ker po drugi strani vročilnica izkazuje, da je bila vročitev opravljena na dan 14. 3. 2012, je prvostopenjsko sodišče imelo vse razloge, da je navedeni datum štelo za datum vročitve odločbe tožene stranke, ter na predlog tega kot prepozno zavrglo vloženo tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper odločbo Davčnega urada Maribor, št. DT 0610-93/2009-13-0905-19 z dne 1. 4. 2009. S to je navedeni davčni organ v točki I.1 izreka pritožniku dodatno odmeril davek na dodano vrednost v znesku 81.856,46 EUR, v točki I.2. izreka ugotovil, da je pritožnik za davčno obdobje november 2008 zahteval vračilo vstopnega davka v višini 130.695,00 EUR, v točki I.3. izreka pa pritožniku priznal pravico do delnega vračila vstopnega davka za davčno obdobje november 2008 v znesku 48.838,52 EUR. Tožena stranka je pritožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko davčno odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-16-132/2009 z dne 5. 3. 2012.

2. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bila drugostopenjska upravna odločba pritožnikovemu pooblaščencu vročena 14. 3. 2012, da je rok za vložitev tožbe glede na drugi odstavek 100. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) začel teči naslednji dan, 15. 3. 2012, in se iztekel v petek, 13. 4. 2012, ter da je iz podatkov na pisemski ovojnici razvidno, da je pritožnik tožbo vložil 16. 4. 2012. Ker je to glede na 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe prepozno, je tožbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

3. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča je pritožnik vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in da sodišče odloči o glavni stvari. Navaja, da ni jasno, od kod podatek v upravnem spisu, da je pooblaščenec odločbo tožene stranke prejel dne 14. 3. 2012. Tožena stranka, ki je dne 29. 6. 2012 vložila odgovor na tožbo in odgovor na pripravljalno vlogo dne 29. 1. 2013, v nobeni od teh vlog ni navajala, da naj bi bila tožba vložena prepozno. Ta ugovor bi gotovo uveljavljala, če bi bila res prepozna. Iz sporočila o prispelem pismu izhaja, da je poštar poizkušal vročiti odločbo. Ker pošiljke dne 14. 3. 2012 ni uspel vročiti v odvetniški pisarni zaradi odsotnosti odvetnika, je rok za vložitev tožbe začel teči šele 15. 3. 2012. Zato meni, da je bila tožba vložena pravočasno.

4. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, vendar ta na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je ugotovitev prvostopenjska sodišča, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 za vložite tožbe, pravilna, posledično pa je pravilna in zakonita tudi odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

7. Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je bila pošiljka, ki je vsebovala pisni odpravek odločbe tožene stranke, prejemniku - pritožnikovemu odvetniku, vročena 14. 3. 2012. Prejem pisma je prejemnik potrdil s podpisom vročilnice, na kateri je tudi lastnoročno izpisal datum prejema. Na vročilnici ni nobenih pripomb vročevalca.

8. Zoper verodostojnost vročilnice pritožnik ne navaja nobenih razlogov. Posredno poizkuša omajati njeno verodostojnost z navajanjem, da je dne 14. 3. 2012 prišlo le do poizkusa vročitve, kar naj bi dokazovali podatki, ki so navedeni na ovojnici, ki jo je pritožnik v dokazne namene priložil pritožbi, vendar po presoji pritožbenega sodišča neuspešno. Na predloženi pisemski ovojnici se sicer nahajata dva izvoda sporočila o prispelem pismu, na katerih je predpripravljeno besedilo o neuspešnem poizkusu vročitve, ki povzema določbe ZUP, besedilo pa je v poljih, ki jih je treba izpolniti s konkretnimi podatki, delno izpolnjeno s podatki o pošiljatelju, prejemniku, številko dokumenta, izpolnjeno pa je tudi polje o datumu, ko naj bi bil opravljen poizkus vročitve, in sicer z datumom 14. 3. 2012. Noben od odrezkov ni podpisan s strani vročevalca.

9. Gre za sporočilo o prispelem pismu, ki ga mora vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP pustiti v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, če dokumenta ne more osebno vročiti naslovniku. Vročevalec mora na sporočilu navesti, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, mora navesti tudi rok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpisati.

10. Ker se na ovojnici, ki jo je predložil pritožnik, nahajata oba (neodtrgana) izvoda sporočila o prispelem pismu, ki nista podpisana s strani vročevalca, je očitno, da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno naslovniku. Ovojnica, na kateri se nahajata oba (neodtrgana) izvoda sporočila o prispelem pismu, ki nista podpisana, ne dokazuje, da je prišlo do neuspešnega poizkusa osebne vročitve. Ker po drugi strani vročilnica izkazuje, da je bila vročitev opravljena na dan 14. 3. 2012, je prvostopenjsko sodišče imelo vse razloge, da je navedeni datum štelo za datum vročitve odločbe tožene stranke.

11. Čeprav se je pri štetju roka za vložitev tožbe prvostopenjsko sodišče sklicevalo na drugi odstavek 100. člena ZUP, moralo pa bi upoštevati drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, to ni vplivalo na pravilnost štetja roka, saj obe določbi določata, da se dan vročitve ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

12. Vrhovno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 22, 22/1.
ZPP člen 111, 111/2.
ZUP člen 87, 100, 100/2.
Datum zadnje spremembe:
25.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY0NTY3