<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 385/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.385.2011

Evidenčna številka:VS1013735
Datum odločbe:23.05.2012
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 266/2011
Področje:UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - dovoljenost revizije - osebna vročitev upravne odločbe - naslovnikovo naročilo - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice

Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Iz določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbah 87. člena ZUP, ki določajo način in postopek osebne vročitve in ne po določbah ZPSto in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice akta, ki se izpodbija.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper dva sklepa Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška. Revident je s tožbo izpodbijal sklep z dne 30. 8. 2010, s katerim je bila zavržena (kot prepozno vložena) njegova pritožba zoper odločbo istega organa z dne 21. 7. 2010, s katero je bilo odločeno o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 12. 9. 2007, izdanega investitorju A.A. za gradnjo gospodarsko poslovnega objekta. Z isto tožbo je revident izpodbijal tudi sklep z dne 15. 9. 2010, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je s sklepom in odločbo z dne 11. 1. 2011 združila pritožbena postopka zoper oba navedena sklepa in nato revidentovi pritožbi zavrnila.

4. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila odločba o spremembi gradbenega dovoljenja revidentovemu pooblaščencu vročena v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker je bil pooblaščenec odsoten, mu je vročevalec najprej dne 26. 7. 2010 pustil obvestilo o prispetju priporočenega pisma, z navedbo, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni na pošti in opozorilom, da se bo po poteku tega roka štelo, da je pismo vročeno, pismo pa bo puščeno v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Ker pooblaščenec pisma v roku 15 dni ni dvignil, je bilo pismo nato puščeno v predalčniku dne 10. 8. 2010. S tem dnem je zato začel teči osemdnevni pritožbeni rok, določen v prvem odstavku 70. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Osemdnevni pritožbeni rok se je iztekel v sredo dne 18. 8. 2010 in je zato dne 24. 8. 2010 vložena pritožba prepozna. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen dne 9. 9. 2010, pa je bil v upravnem postopku zavrnjen, ker sta upravna organa ocenila, da do zamude roka ni prišlo iz opravičenih razlogov.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010, X Ips 278/2010) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

8. Revident je dovoljenost revizije utemeljil z navedbo, da gre za odločitev o tem: „ali je upravni organ pooblaščencu pravilno po določbah tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP vročil odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja, glede na to, da je bil vročevalec (Pošta Slovenije) z naslovnikovim naročilom vnaprej seznanjen z odsotnostjo naslovnika, to je pooblaščenca“.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1. Odgovor na njegovo vprašanje je namreč mogoč že z branjem zakonskega besedila, in sicer določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in določbe drugega odstavka 42. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2). ZUP v določbi prvega odstavka 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, osebno vročiti tistemu, kateremu so namenjeni, in da se drugi dokumenti vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Postopek in način osebne vročitve sta nato določena v tretjem in četrtem odstavku 87. člena pa ZUP. ZPSto-2 (ki sicer v 41. členu ureja tudi postopek osebne vročitve), pa v v drugem odstavku 42. člena izrecno določa, da če poseben zakon (v tem primeru ZUP) ureja vročanje poštnih pošiljk drugače, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa posebni zakon.

10. Iz citiranih zakonskih določb prvega dostavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto tako jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbi 87. člena ZUP, ki ureja osebno vročitev, in ne po določbah ZPSto-2 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov. Iz navedenih zakonskih določb tudi jasno izhaja, da je vročevalec dolžan osebno vročitev upravne odločbe, ne glede na drugačne zahteve ali obvestila naslovnika, opraviti na način, določen v tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP. Drugačen način osebne vročitve upravne odločbe glede na jasno zakonsko besedilo tudi ne more biti predmet podzakonskega urejanja ali dogovora med vročevalcem in prejemnikom.

11. Ker je odgovor na zastavljeno vprašanje mogoče že z branjem zakonskega besedila določb 87. člena ZUP in določbe drugega odstavka 42. člena ZPOst, zastavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Zelo hude posledice je revident utemeljil z navedbami, da je investitor s spremenjenim gradbenim dovoljenjem legaliziral dalj časa trajajočo nezakonito gradnjo, v kateri izdeluje cementne izdelke. Investitorjevi objekti se nahajajo v neposredni bližini njegove stanovanjske hiše, zato je izpostavljen smradu, hrupu, tresljajem. Zaradi zavrženja pritožbe nima več možnosti, da bi taki legalizaciji gradnje nasprotoval. Po prvotnih gradbenih dovoljenjih je bil namreč investitor dolžan na meji z njegovim zemljiščem postaviti protihrupno in protiprašno zaščito. Po spremenjenem gradbenem dovoljenju pa te zaščite ni več dolžan postaviti. Poleg tega bo na podlagi spremenjenega gradbenega dovoljenja investitor še naprej uporabljal ozko dovozno pot na meji z njegovo hišo. To pa zanj pomeni zelo hude posledice, saj je vrednost njegove nepremičnine bistveno zmanjšana. Še posebej pa ga skrbi vsakomesečno napredovanje razpok na njegovem objektu, kar že vpliva na statiko in varnost njegovega objekta. V dokaz prilaga strokovno mnenje.

14. S temi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Posledice, ki jih zatrjuje, niso posledice aktov, ki jih izpodbija v tem upravnem sporu in v zvezi s katerimi je vložil pritožbo (sklepa o zavrženju pritožbe in sklepa o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje). Če stranka oziroma njen pooblaščenec sama ne zavaruje svojih pravic v postopku pravočasno, se ne more uspešno sklicevati na to, da je zaradi zamude brez pravnega sredstva in njene pravice niso zavarovane ter da bodo zato zanjo nastale zelo hude posledice. Pa tudi sicer je bilo o dovozni poti in protihrupni ter protiprašni ograji že odločeno v prejšnjih pravnomočno končanih postopkih, v katerih je imel revident kot stranski udeleženec tudi možnost uveljavljati vse svoje ugovore (dovozna pot do objektov je bila določena v pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 12. 9. 2007 in se z odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja ne spreminja, protihrupna in protiprašna ograja pa sta bili ukinjeni s pravnomočno odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 26. 5. 2009). Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Ker revident ni izkazal izpolnjevanje zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
ZUP člen 87, 87/1.
ZPSto-2 člen 42, 42/2.
Datum zadnje spremembe:
31.07.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1MzM1