<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba IV Ips 100/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:IV.IPS.100.2010

Evidenčna številka:VS2005344
Datum odločbe:19.10.2010
Senat:
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:redni sodni postopek - vročanje pisanj - smiselna uporaba določb ZUP - osebno vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitve

Jedro

Zakon o prekrških (ZP-1) ne izključuje možnosti vročanja sodnih pisanj po pooblaščencu za vročitve.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 26. 2. 2010 kršena določba drugega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A.

1. S sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 26. 2. 2010, je bilo ugodeno predlogu obdolženega V. M. za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 6. 2009 in razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 14. 5. 2009, s katero je bil obdolženec spoznan za odgovornega storitve prekrška po d. točki tretjega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1).

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). V utemeljitev navaja, da se skladno z določbo drugega odstavka 67. člena ZP-1 v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, torej tudi določba 89. člena ZUP, ki ureja vročanje po pooblaščencu za vročitve, kateremu se lahko vročajo vsi dokumenti, ki so naslovljeni na stranko. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je bila sodba o prekršku dne 22. 6. 2009 vročena A. M., ki je podpisala izjavo, da jo je V. M. pooblastil za prevzem navedenega pisma, vročevalec pa je preveril njeno istovetnost z osebno izkaznico ter na vročilnico zapisal njeno številko ter izdajatelja. Ker je bila sama vročitev po določbi 89. člena ZUP opravljena pravilno, v postopku do izdaje sklepa pa se ni ugotovilo, da A. M. takšnega pooblastila ni imela in da je zlorabila navedeno določbo, je nastopila fikcija vročitve po petem odstavku 89. člena ZUP, obdolženec pa je s potekom osem dnevnega roka, izgubil pravico do napovedi pritožbe. Zato odločitev sodišča, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nepravilne vročitve sodnega pisanja ugodi, ni zakonita.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena obdolženemu V. M. in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se o njej ni izjavil, njegov zagovornik pa je v podani izjavi izrazil nestrinjanje s predlogom vrhovnega državnega tožilca.

B.

4. Obdolženi V. M. je zoper sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 14. 5. 2009, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve prekršek po d. točki tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1, dne 22. 6. 2009 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in napoved pritožbe. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je s sklepom PR 862/2007 z dne 3. 7. 2009 obdolženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljen. Ugotovilo je, da je bila vročitev navedene sodbe obdolženčevi pooblaščenki za vročitve pravilna, saj je bila opravljena na način, določen v 89. členu ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 smiselno uporablja tudi za vročanje pošiljk v rednem sodnem postopku o prekršku. Višje sodišče v Celju je s sklepom PRp 511/2009 z dne 11. 2. 2010 ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. V obrazložitvi navedenega sklepa je pojasnilo, da se na podlagi drugega odstavka 67. člena ZP-1 za vročanje pisanj v rednem sodnem postopku uporabljajo le tiste določbe ZUP, ki se nanašajo na osebno vročanje, torej določba 87. člena in zaključilo, da predmetna vročitev ni bila pravilna, saj je iz spisovnih podatkov razvidno, da ni bila opravljena v skladu z navedeno določbo. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je nato s sklepom PR 862/2007 z dne 26. 2. 2010 ugodilo obdolženčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe o prekršku z dne 14. 5. 2009; v obrazložitvi pa se je sklicevalo na ugotovitve sodišča druge stopnje o nepravilni vročitvi sodbe o prekršku, ker ni bila opravljena v skladu s 87. členom ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1.

5. Drugi odstavek 67. člena ZP-1 določa, da se v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP ureja postopek vročanja v VI. poglavju (83. do 98. člen). Po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Poleg osebnega vročanja ureja ZUP tudi posebne primere vročanja, med katere sodi tudi vročanje po pooblaščencu za vročitve, urejeno v določbi 89. člena. Po določbi prvega odstavka navedenega člena je pooblaščenec za vročitve določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. V nadaljevanju tega člena zakon ureja položaj, ko stranka obvesti organ o tem, da ima pooblaščenca za vročitve (prvi odstavek 89. člena ZUP) ter položaj, ko stranka o tem dejstvu organa ne obvesti (drugi odstavek 89. člena ZUP). V drugem primeru lahko vročevalec vroča pooblaščencu vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec mora na vročilnico čitljivo napisati osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca in jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrniti organu. Pooblaščenec lahko pod enakimi pogoji prevzame dokument pri pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost, ali pri organu. Po določbi tretjega odstavka 89. člena ZUP mora pooblaščenec vsak dokument nemudoma poslati stranki. Na podlagi določbe petega odstavka istega člena se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti. Če pooblaščenec za vročitve ne more dokumenta izročiti stranki in bi stranka s tem zamudila rok za pritožbo ali za kakšno drugo pravno sredstvo, ima pooblaščenec za vročitve pravico vložiti ustrezno pravno sredstvo (šesti odstavek 89. člena ZUP). Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 1/2010 z dne 25. 2. 2010 presodilo, da ZP-1 ne izključuje možnosti vročanja sodnih pisanj po pooblaščencu za vročitve. Upoštevaje določbo prvega odstavka 87. člena ZUP pa je v primeru, kot je obravnavani, potrebno dokument, od katerega vročitve začne teči rok, vročiti pooblaščencu za vročitve osebno.

6. Iz vročilnice, pripete k sodbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 14. 5. 2009, ki se nahaja na listovni številki 12 spisa je razvidno, da je bila dne 22. 5. 2009 navedena sodba vročena A. M., ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je V. M. pooblastil za prevzem navedenega pisma. Vročevalec je istovetnost A. M. preveril na podlagi njene osebne izkaznice, katere številko in izdajatelja je navedel na vročilnici. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa; kot tudi dejstvo, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa, kot pravilno trdi vrhovni državni tožilec, ni bilo ugotovljeno, da A. M. ni imela pooblastila za vročanje, jo je v obravnavanem primeru šteti za obdolženčevo pooblaščenko za vročitve. Vročevalec je izvedel poseben postopek z ugotovitvijo pooblaščenkine istovetnosti z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ ter na vročilnico napisal zahtevane podatke. Glede na navedeno Vrhovno sodišče zaključuje, da je bila vročitev sodbe PR 862/2007 z dne 14. 5. 2009, pravilna, saj je bila opravljena skladno z določbo drugega odstavka 89. člena ZUP, ki se na podlagi določbe 67. člena ZP-1, kot je bilo že pojasnjeno, smiselno uporablja tudi za vročanje pisanj v rednem sodnem postopku. Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo sodbe pooblaščenki za vročitve A. M. dne 22. 5. 2009 opravljena vročitev obdolženemu V. M. Zato je potrebno pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je obdolženec s tem, ko ni sam oziroma namesto njega njegova pooblaščenka A. M. vložila napovedi pritožbe v roku osem dni od vročitve sodbe, pravico do pritožbe izgubil. Sodišče pa je zaradi neupoštevanja določbe 89. člena ZUP in zmotnega zaključka o nepravilni vročitvi sodbe o prekršku, neutemeljeno ugodilo obdolženčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, vendar je vložena v storilčevo škodo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugotovilo le, da je bila z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah PR 862/2007 z dne 26. 2. 2010 na način iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 kršena določba drugega odstavka 89. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, ne da bi posegalo v pravnomočni sklep.


Zveza:

ZP-1-UPB3 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 89
Datum zadnje spremembe:
29.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ5NzU3