Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 16cT12cm8lQzQlOERpdGV2JTIwenVwJTIwcGlzbWEmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I Up 276/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.01.2013pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismuObvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnih spisih, ima na hrbtni strani natisnjeno opozorilo, da če prejemnik pisma ne bo prevzel v 15 dneh, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. To obvestilo je tudi sicer po vsebini in obliki skladno z devetim in desetim odstavkom 172. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določata njegovo obliko in vsebino (kot dela ovojnice za osebno vročanje). Zato tožnikov ugovor nepravilne vročitve ni utemeljen.
VSRS Sklep I Up 94/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2015denarna kazen - prepozna tožba - osebna vročitev - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - pomota pri vročanjuDoločba tretjega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki določa, da po preteku 15 dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, če ga ta ima, sicer pa vrne pošiljko pošiljatelju, na trenutek vročitve ne more vplivati. Vročitev namreč velja za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka od poskusa osebne vročitve (pustitev obvestila o pošiljki naslovniku) na podlagi drugega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP (t.i. fikcija vročitve).
VSRS Sklep I Up 177/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.11.2018prepozna tožba - zavrženje tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev tožbeNeutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.
Sklep I Up 508/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.02.2014prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končanRok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 začne v skladu s 111. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 teči naslednji dan po vročitvi upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Vročitev upravne odločbe (tudi drugostopenjske) oziroma njena pravilnost pa se presoja po ZUP (v tem primeru po 87. členu ZUP). Ovojnica poštne pošiljke, s katero je pritožnik prejel odločbo tožene stranke, na kateri se nahajata oba (neodtrgana) izvoda sporočila o prispelem pismu, na katerih je sicer naveden datum 14. 3. 2012, ki nista podpisana, ne dokazuje, da je prišlo do neuspešnega poizkusa osebne vročitve. Ker po drugi strani vročilnica izkazuje, da je bila vročitev opravljena na dan 14. 3. 2012, je prvostopenjsko sodišče imelo vse razloge, da je navedeni datum štelo za datum vročitve odločbe tožene stranke, ter na predlog tega kot prepozno...
Sklep X Ips 385/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.05.2012pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - dovoljenost revizije - osebna vročitev upravne odločbe – naslovnikovo naročilo – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude poslediceTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Iz določbe prvega odstavka 87. člena ZUP in drugega odstavka 42. člena ZPSto jasno izhaja, da se vročitev upravne odločbe opravi po določbah 87. člena ZUP, ki določajo način in postopek osebne vročitve in ne po določbah ZPSto in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice akta, ki se izpodbija.
Sklep I Up 314/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.09.2013pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčnikuKer tožnik na podlagi sporočila o prispelem pismu v roku iz tretjega odstavka 87. člena ZUP ni prevzel odločbe tožene stranke, se šteje, da mu je bila vročitev opravljena v petek 8. 3. 2013, to je z dnem, ko je poteklo 15 dni od dneva, ko mu je bilo v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o prispelem pismu (fikcija vročitve, četrti odstavek 87. člena ZUP). Fikcije vročitve ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
VSRS Sklep I Up 194/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020pravočasnost tožbe - vročitev pravni osebi - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve odločbe - javna listina - poizvednica - domneva o resničnosti vsebine javne listine - sporočilo o prispelem pismu - pravilnost vročitve po zup - materialno procesno vodstvo - zavrženje prepozne tožbe - elektronsko vročanje prek portala eDavki - ugoditev pritožbiSodišče prve stopnje ni razpolagalo ne z vročilnico ne s sporočilom o prejetem pismu, ki bi ga oseba, ki je opravljala vročitev, izpolnila s potrebnimi podatki (o datumu neuspelega poskusa osebne vročitve in o vložitvi sporočila o prispelem pismu v naslovnikov hišni predalčnik z opozorilom na posledice upustitve prevzema dokumenta ter datumom vložitve pisma v naslovnikov predalčnik). Oprlo se je na drugo listino – poizvednico, v kateri pošta izjavlja toženki, kaj se je dogajalo z njeno pošiljko pritožniku, ne da bi imel slednji možnost temu nasprotovati in predlagati dokaze. Če je po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico, poizvednico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati...
VSRS Sodba X Ips 78/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.04.2017dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - kršitev ustavnih pravic - davčna izvršba - vročanje pooblaščencu - izjava pooblaščenca - javna listina - nasproten dokaz - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnostiDrugi odstavek 89. člena ZUP se tako da po stališču Vrhovnega sodišča ustavnoskladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena. Ker je torej zagotovljeno varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS, drugi odstavek 89. člena ZUP po oceni Vrhovnega sodišča ni v neskladju z Ustavo RS.Ker je mogoče, da je v obravnavani zadevi pošiljko prejela nepooblaščena oseba, to glede na revizijske trditve lahko pomeni, da revident v zamudo z vložitvijo pritožbe sploh še ni prišel, saj vročitev tej osebi ni bila pravilna. To pomeni, da bi davčni organ prve stopnje moral trditve in dokaze presojati že v okviru pravnega sredstva, ki ga je vložil revident (pritožbe).
VSRS Sodba IV Ips 55/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.10.2017vročanje - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - vročanje z javnim naznanilom - vročanje naslovniku v tujini - smiselna uporaba ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - razveljavitev odločbeV konkretnem primeru do vročitve plačilnega naloga ni prišlo, saj vročitve izvajalec nemške pošte zaradi nezadostnega podatka o točnem oziroma pravilnem naslovu niti mogel opraviti. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila osebna vročitev plačilnega naloga neuspešna zaradi razlogov na strani naslovnika (ker na primer ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, kar kot predpostavko vročanja z javnim naznanilom predpisuje drugi odstavek 96.a člena ZUP). Šele po prvem poskusu osebne vročitve na popolnem in pravilnem naslovu za vročanje, bi bilo treba osebno vročitev v tujini opraviti po določbah tretjega oziroma četrtega odstavka 20. člena Splošnih pogojev, če bi bila vročitev neuspešna zaradi odsotnosti naslovnika oziroma drugih oseb. Če bi se ob tem ugotovilo, da oseba na naslovu za vročanje sploh ne prebiva, ker se je...
VSRS Sklep I Up 69/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.11.2019pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbeŽe zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
Sodba IV Ips 100/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.10.2010redni sodni postopek - vročanje pisanj - smiselna uporaba določb ZUP - osebno vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitveZakon o prekrških (ZP-1) ne izključuje možnosti vročanja sodnih pisanj po pooblaščencu za vročitve.
VSRS Sklep I Up 209/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2019pravočasnost tožbe - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve odločbe - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - sporočilo o prispelem pismu - dokazno breme - materialno procesno vodstvoDa lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice - javne listine (oziroma sporočila o prispelem pismu), ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena. Ker Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku ni tisto sodišče, ki bi se po svoji funkciji prvič ukvarjalo z vprašanji procesnega dejanskega stanja (iudex facti), je treba stranki vselej omogočiti, da to možnost uveljavi pred Upravnim sodiščem kot sodiščem prve stopnje. Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom...
Sodba IV Ips 57/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.09.2008plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – dokazni postopek – vročanje – osebno vročanjeČe je prekrškovni organ izvedel poseben postopek, s katerim se je ugotavljalo in zbiralo dokaze o tem, ali je bil storjen prekršek, niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga.
VSRS Sklep I Up 225/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.01.2018fikcija vročitve - prepozna tožba - dejanska seznanitev z dokumentomStališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa, nima podlage v pravni ureditvi in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve.
Sodba IV Ips 116/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.06.2010bistvena kršitev določb postopka - pravica do zaslišanja - pravice obrambe - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku - smiselna uporaba ZUP - vročanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni - prijava in odjava v zavoduDejstvo, da država nima urejenih evidenc (CRP), ne more biti v škodo posamezniku pri uresničevanju z ustavo in zakonom zajamčenih pravic.
Sodba IV Ips 17/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.03.2014bistvena kršitev določb postopka - pravica do pritožbe - rok za vložitev – pravočasnost pritožbe - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - smiselna uporaba ZUP – oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisuPooblaščeni bencinski servisi Petrol so kontaktne točke, na katerih se lahko oddajo tudi priporočene poštne pošiljke, in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajo priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.

Izberi vse|Izvozi izbrane