<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep III Ip 771/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:III.IP.771.2012

Evidenčna številka:VSL0058565
Datum odločbe:25.04.2012
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:stroški ugovornega postopka - potrebni stroški - umik predloga za izvršbo - načelo uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški - načelo krivde - skrbnost - plačilo obveznosti pred izdajo sklepa o izvršbi

Jedro

Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik krije sam stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba za izterjavo glavnice 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 01. 2010 dalje, predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in izvršbo v tem delu ustavilo (1. točka izreka), v preostalem delu ugovor zavrnilo (2. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (3. točka izreka).

2. Dolžnik se je pritožil zoper 3. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni in upniku naloži plačilo stroškov ugovora in pritožbe, vse s pripadki. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo v izpodbijanem delu vrne v nov postopek. Izrek nasprotuje sam sebi, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je ugovoru ugodilo (1. točka izreka), zato bi moralo dolžnici priznati stroške postopka v delu, v katerem je ugovoru ugodilo, kar je skladno z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku. Dolžnik je z ugovorom uspel v pretežnem delu, zato je na podlagi določb ZPP upravičen do povračila stroškov ugovora. Sicer pa je obrazložitev 3. točke izreka tudi v nasprotju z izrekom, zato tudi v tem delu dolžnik podaja pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izrek se v izpodbijanem delu nanaša na stroške ugovora, obrazložitev pa se očitno nanaša na stroške predloga za izvršbo. Dolžnik v nadaljevanju uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče ni ugotavljalo, ali je bil ugovor zoper sklep o izvršbi potreben in so zato potrebni tudi izvršilni stroški, ki so dolžniku nastali z ugovorom. Ugovor zoper sklep o izvršbi je bil potreben, saj bi v nasprotnem primeru sklep o izvršbi postal pravnomočen in bi prišlo do dvojnega plačila upnika, kar ne more biti sporno glede na 1. točko izreka izpodbijanega sklepa. Ugovor je dolžnik vložil dne 17. 01. 2011, kar je četrti dan po prejemu sklepa o izvršbi, upnik pa je kljub temu, da je plačilo prejel 17. 01. 2010, predlog za izvršbo umaknil šele dne 20. 01. 2011. To je več kot mesec dni po tem, ko je dolžnik upniku obveznost plačal. Če bi upnik predlog za izvršbo umaknil takoj, sodišču ne bi bilo potrebno izdajati sklepa o izvršbi (sklep o izvršbi je bil izdan štiri dni po plačilu), prav tako pa dolžniku ne bi bilo potrebno vlagati ugovora zoper sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo za že plačanih 350,00 EUR. Ker torej upnik ni umaknil predloga za izvršbo takoj po izpolnitvi, je dolžan dolžniku kriti stroške ugovora v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Ker sodišče določbe 158. člena ZPP ni pravilno uporabilo, so v tem delu podane kršitve določb postopka. Dolžnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da upnik ni vložil izvršbe neutemeljeno, pač pa očita sodišču prve stopnje, da ni ugotovilo, da upnik ni pravočasno umaknil predloga za izvršbo za že plačani del oziroma predlagal ustavitve izvršbe, s čimer so dolžniku nastali potrebni stroški za ugovor. Pri tem pa se sodišče prve stopnje izrecno do ugovornih stroškov v obrazložitvi sploh ni opredelilo in se obrazložitev v bistvu nanaša le na vložitev predloga za izvršbo in izdajo sklepa o izvršbi, o čemer pa je vsebinsko že odločeno v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Dolžnik je v pritožbi zoper III. točko izreka, v kateri je sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka, navedel, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 154. člena ZPP. Pravno naziranje, da se za odločanje o ugovornih stroških uporablja določba 154. člena ZPP, je po prepričanju sodišča napačno. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe pravdnega postopka, če v ZIZ ali v drugem zakonu ni določeno drugače (15. člen ZIZ). Ker ZIZ vprašanje stroškov celovito ureja, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po katerem se o stroških odloča na podlagi uspeha v postopku (načelo causae) (1). Sodišče je odločitev o stroških pravilno oprlo na določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik dolžniku povrniti tiste stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. To materialnopravno določbo pa je nadalje tudi pravilno uporabilo, ko je odločilo, da vsaka stranka krije sama stroške ugovornega postopka.

7. Sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je pri izdaji izpodbijanega sklepa storilo očitano kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (razlogi izhajajo iz nadaljnjih razlogov).

8. Za razliko od 154. člena ZPP, ki pri odločanju o pravdnih stroških izhaja iz načela causae, pravila o stroških izvršilnega postopka, še zlasti pa pravilo iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, izhajajo iz načela culpae: stroške nasprotne stranke krije upnik takrat, ko mu je glede njih pripisati krivdo (culpae). Krivda pa je odvisna od okoliščin primera, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovornih stroških tudi povsem pravilno izhajalo iz časovne dinamike zadeve (razlogi o potrebnosti stroškov za predlog za izvršbo). Višje sodišče, da bi odgovorilo na pritožbene očitke, temu dodaja kot sledi.

9. Iz izvršilne zadeve izhaja, da je upnik v tem postopku predlagal izvršbo terjatve, ki je postala izvršljiva 15. 10. 2010, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje in kar ni izpodbijano s pritožbo. Ker dolžnik sodbe sodišča ni prostovoljno izpolnil, je upnik dne 11. 05. 2010 vložil predlog za izvršbo. Dolžnik je obveznost v višini 350,00 EUR (glavnica) plačal šele 17. 12. 2010 (petek), sodišče prve stopnje pa je sklep o izvršbi izdalo dne 21. 12. 2010 (torek).

10. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Upnik – dolžnik ne zatrjuje, da bi ga o izpolnitvi obveznosti tudi obvestil – tako ob normalni skrbnosti pred izdajo sklepa o izvršbi dejansko ni imel časa reagirati in umakniti predlog za izvršbo za plačani znesek. Tako se izkaže, da je bil ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa, glede na zgoraj povedano, stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni. Tako se izkaže odločitev sodišča o stroških ugovornega postopka za materialnopravno pravilna.

11. Pravno naziranje višjega sodišča je, da v primeru neuspeha z izvršbo, ki ga ni izzval upnik, ni potrebno še, da upnik nosi stroške postopka. Povod za izvršilni postopek je dal dolžnik, ker ni prostovoljno izpolnil terjatve iz izvršilnega naslova, zato naj tudi nosi stroške postopka. Pri vprašanju stroškov med upnikom in dolžnikom vlada načelo culpae, čeprav se ne izključuje tudi širše delovanje načela causae (2).

12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ. ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Drugače VS RS sklep II Ips 454/2007 z dne 18. 03. 2010, kjer pa je bilo drugačno dejansko stanje zadeve (vprašanje aktivnih družbenikov in zaupanja v sodni register).

(2) Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnom postopku, drugi del, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, 1. del, letnik 1991, izdajatelj Pravo, stran 97.


Zveza:

ZPP člen 154, 154/1.
ZIZ člen 15, 38, 38/6.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ2NTc1