<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 49/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.49.2011

Evidenčna številka:VS3005196
Datum odločbe:20.02.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1233/2010
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - trditveno in dokazno breme

Jedro

Revident tekom postopka niti sedaj v reviziji ni določno zatrjeval obstoja katerega izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 52. člena ZDR, sodišči pa ga nista ugotovili. Glede na neobstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je po presoji revizijskega sodišča pravilen zaključek, da se šteje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je pogodba o zaposlitvi med tožečo in toženo stranko z dne 15. 5. 2008 sklenjena za nedoločen čas in da je tožniku 18. 3. 2009 nezakonito prenehalo delovno razmerje. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Odločilo je, da mora tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za delovno mesto svetovalca za določen čas trajanja mandata tedanjega generalnega direktorja. To pa ni zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po 52. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji). Tožnik ni delal v okviru projektnega dela (10. alineja prvega odstavka 52. člena ZDR), niti ni bil vodilni delavec v skladu s 5. alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas mandata generalnega direktorja. V primeru predčasnega prenehanja direktorjevega mandata preneha veljati tudi pogodba o zaposlitvi. Takšna je bila pogodbena volja strank ob sklenitvi, tožnik je s tem pridobil bistveno višjo plačo, ki je bila vezana na direktorjevo plačo. Če bi imel plačo kot ostali delavci po kolektivni pogodbi, bi bila pol nižja. Imel je bonitete značilne za individualne pogodbe. Direktor in tožnik sta bila sodelavca že pred zaposlitvijo pri toženi stranki, tožnik pa je bil pred sklenitvijo pogodbe nezaposlen. Nemoralno je podpisati takšno pogodb z bonitetami in nato vložiti tožbo, ki zanika pogodbeno voljo. V celoti so bila kršena temeljna načela obligacijskih razmerij.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas le v primeru obstoja enega izmed razlogov, ki jih zakon izrecno predvideva (52. člen ZDR). Ugotovljeno je, da je tožnik z revidentom sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto svetovalca, v kateri je bilo trajanje delovnega razmerja vezano na mandat novega generalnega direktorja, ki je tožnika povabil na delo k revidentu. Revident tekom postopka niti sedaj v reviziji ni določno zatrjeval obstoja katerega izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 52. člena ZDR, sodišči pa ga nista ugotovili. Glede na neobstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je po presoji revizijskega sodišča pravilen zaključek, da se šteje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Določba 54. člena ZDR namreč za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene v nasprotju z zakonom, predpisuje transformacijo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

8. Zaradi tega je za odločitev nepomembno zatrjevano moralno vprašljivo ravnanje tožnika z vložitvijo tožbe zaradi nastopa zanj negativnega pogodbenega dejstva prenehanja mandata direktorja, potem ko je pridobil s pogodbo določene pravice, ki jih ob drugačnih okoliščinah ne bi. ZDR nedvoumno predvideva sankcijo ob izostanku zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Trditve revidenta in ugotovljeno dejansko stanje pa ne dajejo podlage za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki je revident tudi ne uveljavlja.

9. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

10. Ker tožnikov odgovor na revizijo ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije tožnik sam (prvi odstavek 155. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).


Zveza:

ZDR člen 52, 54.
Datum zadnje spremembe:
19.03.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYzMTU1