Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v Celju 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Kazenski oddelekOddelek za prekrške
Upravni oddelek 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 68cT10YWpubyUyMG9wYXpvdmFuamUlMjBpbiUyMHNsZWRlbmplKiUyMCZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZ0cmliX3RpdGxlJTVCVnJob3ZubyUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTVEPSUyMlZyaG92bm8lMjBzb2RpJUM1JUExJUM0JThEZSUyMiZ0cmliX3RpdGxlJTVCVmklQzUlQTFqZSUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIwdiUyME1hcmlib3J1JTVEPSUyMlZpJUM1JUExamUlMjBzb2RpJUM1JUExJUM0JThEZSUyMHYlMjBNYXJpYm9ydSUyMiZ0cmliX3RpdGxlJTVCVmklQzUlQTFqZSUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIwdiUyMExqdWJsamFuaSU1RD0lMjJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwTGp1YmxqYW5pJTIyJnRyaWJfdGl0bGUlNUJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwS29wcnUlNUQ9JTIyVmklQzUlQTFqZSUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIwdiUyMEtvcHJ1JTIyJnRyaWJfdGl0bGUlNUJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwQ2VsanUlNUQ9JTIyVmklQzUlQTFqZSUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIwdiUyMENlbGp1JTIyJmRlcF90aXRsZSU1QkthemVuc2tpJTIwb2RkZWxlayU1RD0lMjJLYXplbnNraSUyMG9kZGVsZWslMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0mY29yZV90ZXh0PSZkZWNpc2lvbj0mZGVzY3JpcHRpb249JmNvbm5lY3Rpb24yPSZwdWJsaWNhdGlvbj0mcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
Poizvedba: tajno opazovanje in sledenje* IN (oddelek:"Kazenski oddelek") IN (sodisce:"Vrhovno sodišče" ALI sodisce:"Višje sodišče v Mariboru" ALI sodisce:"Višje sodišče v Ljubljani" ALI sodisce:"Višje sodišče v Kopru" ALI sodisce:"Višje sodišče v Celju")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 351/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.12.2003predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - informator - izjava informatorja - razlogi za sum - utemeljen sumUradni zaznamek o razgovoru delavcev policije z informatorjem ni dokaz v postopku. Gre za obvestilo, na podlagi katerega policisti sklepajo o obstoju razlogov za sum (kot najnižjo stopnjo verjetnosti), da je neka oseba storila kaznivo dejanje. Kdaj bo imela izjava informatorja takšno težo, pa je seveda dejansko vprašanje, kar pa ne more biti predmet presoje vrhovnega sodišča v zvezi z odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti, podani zoper sklep o odreditvi pripora. Ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki jih je urejal s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni 1. do 3. odstavek 49. člena ZPol (tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje),...
Sodba I Ips 456/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.09.2007bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - tajno opazovanje - opazovanje objektov za zasebno varovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankcijiZgolj opazovanje določenih objektov brez uporabe tehničnih sredstev ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca (ali določene osebe) z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje.
Sodba I Ips 257/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.11.2008dokazna ocena - nedovoljen dokaz - obrazložitev sodbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - postopek identifikacije - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - varnostni pregled - odmera kazni - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - operativno delo policistov - zaseg mamil - tajno opazovanje - odgovor na predlog državnega tožilcaSodišče ni dolžno v vsakem primeru za vsak dokaz preizkušati, ali so ga državni organi pridobili v skladu z zakonom in ustavo. Zgolj opazovanje oziroma nadzor določenega območja oziroma objekta, "zasede" in druge klasične metode policijskega dela še ne pomenijo izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka.
VSM Sklep V Kp 19261/2016Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek07.11.2019tajno opazovanje - pooblastila policije v predkazenskem postopkuSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin v zvezi z ravnanji policistov pravilno ocenilo, da so policisti v dneh 29. 4. 2016 in 9. 9. 2016 opravljali poostren nadzor in opazovalno službo z namenom preventivnega in represivnega delovanja, usmerjeno na določene javne prostore ter na promet s prepovedano drogo, za kar so imeli zakonska pooblastila v določbah 148. člena ZKP ter 6., 33. in 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Na tej podlagi je nadalje v točki 18 obrazložitve sklepa pravilno zaključilo, da policisti pri svojem delovanju v navedenih dneh niso izvajali tajnega opazovanja, za kar bi bila potrebna odredba tožilstva oziroma sodišča, temveč je šlo za klasične metode policijskega dela, med katere spadajo tudi opazovanje določenih objektov, občasne zasede in poostren nadzor, kot jih opredeljuje 6. člen ZNPPol.
Sodba I Ips 259/2001Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.09.2004posebni preiskovalni ukrepi - tajno policijsko delovanje - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - pravica do zasebnosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambeTajno policijsko sodelovanje v smislu, kot sta ga uporabljala razveljavljena 3. alinea 1. odstavka 49. člena Zakona o policiji in 100. člen Pravilnika o policijskih pooblastilih in kot ga je uporabljala 2. alinea 1. odstavka 150. člena prvotnega ZKP, je tajnemu policijskemu delovanju podoben ukrep, le da ga izvršuje oseba, ki ni policist. Prikriti ukrep navideznega odkupa je opravljen z izpolnitvijo dogovora. Ker URS ne omejuje kontrole zakonitosti pridobivanja dokazov le na določbe ZKP, je Vrhovno sodišče upravičeno presojati zakonitost metod in načina pridobivanja dokazov, na katere se opira sodba, od vsega začetka delovanja organov odkrivanja kaznivega dejanja in storilca, ne glede na to, ali so urejeni v ZKP ali drugem zakonu. Ker je bila dejavnost tajnega policista ali tajnega policijskega sodelavca, to je zbiranje obvestil od osumljene osebe, tajno policijsko delovanje v širšem pomenu, jo je po določbah 49....
VSM Sklep V Kp 37329/2016Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek30.05.2018prikriti preiskovalni ukrep - tajno opazovanje in sledenje - pristojna uradna oseba - preiskava carinskih organov - preiskava prevoznega sredstvaUslužbenca FURS sta z izvajanjem poostrenega nadzora z namenom finančnega nadzora in nadzora nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom carinskega in trošarinskega blaga, dejansko izvajala klasične metode opravljanja nalog pooblaščenih oseb FURS, v skladu z določbami ZFU in Pravilnika. Njune aktivnosti torej nikakor niso pomenile izvajanja prekritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja. Pri ukrepu po 149.a členu ZKP gre namreč za načrtno, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče opazovanje osumljenca ali določene osebe z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem. Takšnih aktivnosti pa pooblaščena uslužbenca FURS v obravnavanem primeru nista izvajala, niti pritožnik tega ne zatrjuje. Dokazi, pridobljeni na podlagi njunih zakonitih aktivnosti in ukrepov, torej niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih...
VSL Sodba in sklep III Kp 44415/2010Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek25.10.2013neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - hudodelsko združevanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - dejanje storjeno v hudodelski združbi - kolektivno kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe - pravna jamstva v kazenskem postopku - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - sklep o izločitvi dokazov - pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenega dokaza - mednarodna pravna pomoč - dokazi iz postopka v tuji državi - dokazi, ki so jih pridobili tuji organi - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek - policijska pooblastila - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - prikriti preiskovalni ukrepi - sodna kontrola - pogoji za odreditev - dokazni standard - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - obrazložitev odredbe - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izvedenstvo - načela digitalne forenzike - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja - zasliševanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje preko videokonference - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - alibi obdolženca - pravice obrambe - prepoznava oseb po fotografijah - odmera kazni - vštevanje odvzema prostosti v kazenDržavno tožilstvo je kazensko pravne očitke imenovanim obtožencem obsodilnega dela izpodbijane sodbe v pretežni meri utemeljevalo s takoimenovanimi italijanskimi dokazi, ki so bili torej pridobljeni v Republiki Italiji brez vpliva naše države na to, kako naj se ti dokazi pridobijo. Glede teh dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so bili ti dokazi pridobljeni v skladu z italijansko zakonodajo ter da ni podana njihova vsebinska neskladnost z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji oziroma s standardi Ustave Republike Slovenije. Glede na ustaljeno sodno prakso, ki se izraža skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS, so posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuj organ, veljavna tudi v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku, razen če so bila pridobljena s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih...
VSC sodba II Kp 267/2009Višje sodišče v CeljuKazenski oddelek23.02.2010prikriti preiskovalni ukrepi – tajno opazovanje – pogoji – značilnosti ukrepa tajnega opazovanjaZnačilnosti ukrepa tajnega opazovanja in pogoji za pridobitev dokazov s tajnim opazovanjem policije.
Sodba I Ips 330/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.01.2004naloge policije - posebne operativne metode in sredstva - tajno opazovanje in sledenje - osebna preiskava - glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - sprememba obtožbeKer policista nista imela vnaprej določene naloge, da tajno opazujeta in sledita obsojencu zaradi odkritja kaznivega dejanja, temveč sta med izvajanjem opravil, za katere sta pooblaščena, zaznala, da gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in sta bila zato dolžna ukrepati tako, kot zapovedujejo tudi določbe 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, njunega večurnega opazovanja obsojenca ni mogoče opredeliti kot posebni ukrep tajnega opazovanja in sledenja v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 49. člena ZPol. Policista sta v žepu obsojenčeve usnjene jakne našla osebno izkaznico tretje osebe, ker pa jima je obsojenec jakno sam izročil, je sodišče pravilno presodilo, da s tem nista opravljala osebne preiskave, ki bi zahtevala predhodno pridobitev odredbe za tako preiskavo. Ker se je priča odselila v Nemčijo, kjer se nahaja na neznanem naslovu, ki ga z...
VSK Sklep I Kp 47786/2016Višje sodišče v KopruKazenski oddelek05.05.2017nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - odločanje o izločitvi - predobravnavni narok - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepiPritožnik ima sicer prav, da je namen določbe 285.e člena ZKP ta, da se o predlogu za izločitev dokazov tudi v primeru, ko sme predsednik senata zaradi zapletenosti zadeve ali pomanjkanja dokazov, izvesti potrebne dokaze, odloči na predobravnavnem naroku. S tem se namreč morebitni nezakoniti dokazi iz spisa izločijo že pred samo glavno obravnavo tako, da stranki vesta, da na izločenih dokazih sodba ne bo mogla temeljiti in pa seveda obratno, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodeno. Vendar pa tudi v takem primeru ne gre izključiti primera, da bi se kasneje med dokaznim postopkom na glavni obravnavi pokazale nove okoliščine, ki bi kazale na sklep, da so dokazi vendar bili nezakonito pridobljeni in bi jih sodišče iz spisa nato izločilo na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP, takšno odločitev pa bi stranki lahko izpodbijali v pritožbi zoper sodbo.
Sodba I Ips 75/96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.02.1998predkazenski postopek - posebni ukrepiPolicija je imela pooblastilo za izvajanje posebnih metod in sredstev v 19.a členu Zakona o notranjih zadevah, zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, saj ne gre za takoimenovane 'zastrupljene dokaze'.
Sodba in sklep I Ips 207/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.09.2008bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – tajno opazovanje in sledenje – opazovanje druge osebe, zoper katero ukrep ni bil odrejen – razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva – dokazni postopek – zaslišanje priče – opozorilo na prejšnjo izpovedbo – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili – zakonski znaki kaznivega dejanjaČe opis kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili ne vsebuje podatkov o količini prodanega mamila in o ceni mamila, s tem ni podana kršitev kazenskega zakona, ker to ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 343/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.12.2007bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti policijski ukrepi - tajno opazovanje in sledenje - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sostorilstvoČe policija pri operativnem delu naključno opazi storilca kaznivega dejanja oziroma mu sledi, ne gre za ukrep tajnega opazovanja in sledenja, za katerega bi bila potrebna odredba oziroma odobritev. Udeležba obsojenca, ko je upravljal osebni avtomobil, v katerem je soobsojenca pripeljal v gozd na kraj, kjer je bilo skrito mamilo, stražil do njegove vrnitve z mamilom, nato pa ga je spet odpeljal, pomeni objektivno sodelovanje pri izvršitvenih dejanjih prenašanja mamila in s tem sostorilstvo.
VSK sklep II Kp 14268/2015Višje sodišče v KopruKazenski oddelek28.05.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - presoja utemeljenih razlogov za sum - informator policijePritožbena razlaga, da je dopis HVO šteti kot vir informacij in dokazov, ki so bili pridobljeni skladno s pravno ureditvijo R Hrvaške ter standardi, ki za posamezna dejanja veljajo v Republiki Hrvaški, ki je članica tako Evropske unije, kot tudi Sveta Evrope in jo zavezujejo enaki pravni instrumenti, ki urejajo varstvo temeljnih pravic, kot Republiko Slovenijo, pač izdajatelja odredbe, bodisi državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, ne odvezuje, da opravi presojo, kot mu jo zakon nalaga.
VSL Sklep V Kp 4259/2018Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek30.05.2019izločitev dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - policijski informator - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - utemeljeni razlogi za sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - mednarodno sodelovanjeObvestila zaupnih virov DEA so primerljiva z uradnimi zaznamki policije o pridobljenih podatkih s strani informatorjev. Takšna obvestila vsebujejo zgolj trditve o dejstvih oziroma informacije policiji, na podlagi katerih lahko policisti sklepajo o obstoju razlogov za sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje in se iz spisa praviloma ne izločajo. Kakšno težo bodo posredovane informacije zaupnega vira DEA imele oziroma ali bodo predstavljale osnovo za odreditev morebitnih prikritih preiskovalnih ukrepov, pa je odvisno od naknadnega preverjanja teh informacij s strani organov pregona. Načelo zaupanja pri mednarodnem policijskem sodelovanju obstaja ravno zato, da se organe pregona v zgodnjih fazah odkrivanja tovrstne kriminalitete razbremeni nenehnega preverjanja verodostojnosti informacij tujih organov in se izhaja iz predpostavke, da so tuji organi domačim posredovali verodostojne informacije.
Sodba I Ips 196/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.01.2012bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek – policijska pooblastila – posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – prisluškovanje in snemanje s privolitvijo - tajni policijski delavec – poročilo - pravice obrambe - izvajanje dokazov - branje zapisnikov o izpovedbah prič – zaslišanje obremenilne pričePo ustaljeni sodni praksi uporaba zapisnikov o predhodnem zaslišanju prič ni v nasprotju s pravico do zaslišanja obremenilnih prič, če so ob tem spoštovane pravice obrambe, ki med drugim zahtevajo, da ima obdolženec zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in zasliševati njihovega avtorja, od obdolženčeve volje pa je odvisno, ali bo to možnost izkoristil ali pa bo sprejel tveganje, da tega procesnega jamstva v kasnejšem postopku ne bo mogel uveljavljati.
Sodba I Ips 86/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.10.2008bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – policijska pooblastila - posebni preiskovalni ukrepi – dokazni standard – razlogi za sum - tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje – tajno policijsko delovanjeRazlogi za sum, ki so podlaga za začetek poizvedbenega postopka policije in hkrati dokazni standard za odreditev nekaterih posebnih preiskovalnih ukrepov, niso zgolj domneva, pač pa temeljijo že na nekih dejstvenih opornih točkah oziroma konkretnih okoliščinah, četudi zgolj oddaljenih indicih.
Sodba I Ips 260/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.11.1999predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov - SOVAUkrepe iz 150.čl. ZKP izvršijo organi za notranje zadeve, kar pa ne pomeni, da pri tem ne smejo angažirati drugih oseb, ki niso zaposleni ali ne spadajo v organizacijo organov za notranje zadeve. Bistveno je, da imajo organi za notranje zadeve nadzor nad izvajanjem ukrepa.
VSK sodba IV Kp 52454/2010Višje sodišče v KopruKazenski oddelek14.02.2013nezakoniti dokazi – tajno opazovanje – konkretizacija pritožbenih navedb – sledenje tuje policije osumljencu po slovenskem ozemlju – zbiranje obvestil od osumljenca – zaseg predmetov – pravni pouk po 148. členu ZKP – privilegij zoper samoobtožbo – nejasen izrek – razlogi o odločilnih dejstvih – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – vezanost na opis dejanja – sprememba pravne opredelitve – neupravičen promet s prepovedanimi drogami – omogočanje uživanja prepovedanih drog – poskus – stroški postopka – brezplačna pravna pomočStališče pritožnika, da bi morala policija pred vsakim zasegom predmetov po četrtem odstavku 220. člena ZKP, osebo, od katere se predmeti zasežejo, poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP, ni pravilno. Iz ZKP izhaja, da policija pri izvedbi zasega ne sme uporabiti sredstev, predvidenih v drugem odstavku 220. člena ZKP za izsiljene izročitve. V primeru, ko oseba določene stvari na zahtevo ne izroči, mora policija, če hoče priti do stvari, opraviti preiskavo (hišno ali osebno), če so izpolnjeni zakonsko določenimi pogoji (npr. odredba sodišča). Ko pa oseba prostovoljno izroči predmete, ki jih ima pri sebi, ne gre za poseg v privilegij zoper samoobtožbo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. Up 1678/08-13 z dne 14.10.2010 zapisalo, da se „pravica do molka razteza na vse izjave, tudi na tiste, ki so morda na prvi pogled videti nedolžne. Kot izjava je mišljena tako imenovana izjava testimonialne ali komunikativne narave, ne pa tako imenovani...
VSL sklep V Kp 37134/2014Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek22.02.2017izločitev nedovoljenih dokazov – prikriti preiskovalni ukrepi – tajno opazovanje – odredba za hišno preiskavo – preiskava elektronske napraveDela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja. Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.

Izberi vse|Izvozi izbrane