Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 188cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: VSRS sodba II Ips 106/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.06.2016

Institut: objava popravka - mediji - pravico do dostopa do medijev

Jedro: Pravica do popravka po svoji vsebini ne sme prerasti v pravno nezavarovano pravico dostopa do medija.

Dokument: UPRS sodba I U 873/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.02.2015

Institut: avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - plačilo nadomestil - izterjava nadomestil

Jedro: V ''Pogodbi o plačilu nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike, in njihovih prevodih ter pooblastilo'', sklenjeni med tožnikom in SAZAS-om 10. 6. 2008 (ki se nahaja v upravnih spisih), je med drugim tudi določeno, da je v primeru, če... pogodba o plačilu preneha veljati, bodisi sporazumno ali zaradi akta pristojnih organov ali drugih okoliščin ugasne pooblastilo dano SAZAS-u, tožnik pristojen, da samostojno uveljavlja vsa nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov (4. člen). To pa pomeni, da mora tožnik sam pristopiti k pridružitvi navedenih pogodb oziroma sporazumov zaradi uveljavljanja teh pravic oziroma vsaj izkazati aktivnosti, ki kažejo na to, in pričeti tudi z zbiranjem oziroma izterjavo nadomestil. Tega pa tožnik ni storil.

+

Dokument: Sodba I Up 198/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.10.2004

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopku

Jedro: Možnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.

Dokument: VSL sodba II Cp 2010/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.01.2013

Institut: uveljavljanje materialne avtorske pravice na objavljenih neodrskih glasbenih delih - obvezno kolektivno upravljanje - male avtorske pravice - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo, male pravice tujih avtorjev

Jedro: V Sloveniji je upravljanje z avtorsko pravico objavljenih neodrskih glasbenih del poverjeno SAZAS-u. Upravljanje med drugim vključuje tudi izterjevanje plačil za njihovo priobčevanje. Možno pa je dokazovati, da materialne obveznosti zaradi uporabe tovrstnega avtorskega dela ni, ker SAZAS za... upravljanje s konkretnim tujim avtorskim delom nima pooblastila oz. za izterjavo ni podlage v pogodbenem razmerju.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 119/2001, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2001

Institut: prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje

Jedro: 1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se... lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči. 

+

Dokument: VSL sodba II Cp 806/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.05.2010

Institut: avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del - plačilo nadomestila - višina nadomestila - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - exceptio illegalis

Jedro: Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven. Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne... more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 685/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.06.2015

Institut: združenje SAZAS - objava podatkov o višini avtorskega honorarja - pravica do zasebnosti

Jedro: Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost in skritost bi pričakoval... in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 630/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.04.2014

Institut: male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe - davek na dodano vrednost - priznana dejstva - prekoračitev zahtevka

Jedro: SAZAS je zavezanec za plačilo DDV-ja po 76. členu ZDDV-1, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev.

Dokument: Sodba II Ips 373/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.04.2008

Institut: izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - pravna domneva - pravna fikcija - obveznosti družbenika - male avtorske pravice - aktivna legitimacija

Jedro: V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik). Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati.... Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 204/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.07.2017

Institut: mediji - objava popravka - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - vsebinsko zanikanje - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda

Jedro: Na načelni ravni sicer ni mogoče zanikati pravice do popravka zgolj z zanikanjem objavljenega. A popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi ustavno zavarovane pravice nasprotne stranke povsem izvotlil, pravica do popravka pa bi postala sama sebi namen.

Dokument: VSL sodba I Cp 788/2000, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.02.2001

Institut: avtorsko delo

Jedro: Med materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo. 

Dokument: VSL sklep II Cp 2661/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2013

Institut: dokazno breme - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorsko nevarovanih del - priobčitev neodrskih glasbenih del - avtorska pravica tujih avtorjev

Jedro: Tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP, zato SAZAS varuje tudi male pravice tujih avtorjev.Dokazno breme, da neodrska glasbena dela, ki jih je javnosti priobčila, ne sodijo med zaščitena dela tožeče stranke, je na toženi stranki.

Dokument: VSL sklep I Cp 1834/99, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.11.2000

Institut: materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba

Jedro: Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do... honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice. 

+

Dokument: VSL sodba V Cpg 839/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.07.2014

Institut: odškodninska odgovornost države - protipravnost - javnopravna pravica - pravice proizvajalcev fonogramov - odobritev tarife za uporabo avtorskih del

Jedro: Ravnanje Republike Slovenije je protipravno, če krši kakšno javnopravno pravico oškodovanca.Tožeča stranka kot kolektivna organizacija ni imela javnopravne pravice zahtevati (in prejeti) odobritev od tožene stranke. Tako je bilo vse dokler ni bila uveljavljena novela ZASP-C, torej... v celotnem obdobju, za katerega zahteva tožeča stranka povrnitev škode.

+

Dokument: VSRS Sklep II Ips 325/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.05.2017

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - neupravičena pridobitev - nadomestilo - pravna podlaga - tarifa SAZAS - pravna praznina - dopuščena revizija

Jedro: Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelja radijskih in televizijskih programov iz 2007 ne more ustrezati pojmu skupnega sporazuma. Lahko pa vendarle predstavlja obrazloženo podlago zahteve za plačilo nadomestila, določenega s strani kolektivne organizacije, ob... upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.

+

Dokument: VSL sklep I Cpg 721/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 15.09.2011

Institut: prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - ustavitev izvršbe

Jedro: Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja. Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče,... ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.

+

Dokument: Sodba U 14/2008, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 12.05.2010

Institut: stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestila

Jedro: Rok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja... v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 860/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.07.2014

Institut: civilna kazen - varstvo avtorske pravice - kršitev avtorskih pravic

Jedro: Zakonodajalec izrek civilne kazni predvideva zgolj za namerno storjeno kršitev avtorske pravice ali kršitev iz hude malomarnosti; do s tako stopnjo krivde izvršenih kršitev avtorske pravice pa ni prišlo.

Dokument: VSRS Sklep II DoR 323/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestila

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i.... predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: Sodba G 24/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.01.2014

Institut: varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - društvo - pojem podjetja - narava dejavnosti pravnega subjekta in uporaba pravil o varstvu konkurence - upravljanje avtorskih pravic - organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kot podjetje - trg kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - netransparentnost pravil - retroaktivna določitev pravil - avtorski honorarji - kriteriji za višine avtorskega honorarja - delitev avtorskih honorarjev po pondirani dejanski uporabi - delitev članov kolektivne organizacije na redne in izredne - javnost delovanja organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vplivi na trgovanje med državami članicami - ukrepi za odpravo kršitev - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - pouk o pravnem sredstvu - neodvisnost Urada za varstvo konkurence - skladnost postopka sodnega varstva po Zakonu o omejevanju konkurence z Ustavo - upravni postopek - pravica do obrambe v postopku - procesni roki

Jedro: Ker ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je 45-dnevni rok iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je Urad z določitvijo 45-dnevnega roka... za izjavo o povzetku relevantnih dejstev ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.V skladu z določbo 1. točke 3. člena ZPOmK-1 je podjetje subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Zato dejstvo, da je tožnik organiziran kot društvo, ni relevantno za presojo o tem, ali je podjetje v smislu konkurenčnega prava. Ni relevantno niti dejstvo, da tožnikova dejavnost kot taka ni pridobitne narave. Za presojo, da je tožnik kot organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic podjetje v smislu konkurenčnega prava, je namreč odločilno, da kot subjekt, ki mu je zaupano upravljanje avtorskih pravic, sodeluje v trgovinski menjavi med imetniki materialnih avtorskih pravic na eni strani in uporabniki avtorskih del na drugi strani ter se tako ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.Določba 5. člena Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, ki določa pristojnosti nacionalnih organov za varstvo konkurence pri uporabi sedanjih 101. in 102. člena PDEU, med odločbami, ki jih pri uporabi evropskega antitrusta izdajajo nacionalni organi za varstvo konkurence, navaja odločbe, ki zahtevajo odpravo kršitve (prva alineja prvega odstavka 5. člena Uredbe 1/2003). Med te sodijo tudi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe naloženi ukrepi. Zato ne drži tožbeni očitek, da Urad v Uredbi 1/2003 ni imel pravne podlage za ukrepe iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Ukrep iz drugega odstavka 37. člena ZPOmK-1 je učinkovit, če se odpravi kršitev in njene posledice. V tožnikovem primeru, ko se mu očita zloraba prevladujočega položaja na trgu kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del, je namen tega ukrepa zagotoviti, da bo tožnik razdeljeval zbrana sredstva med avtorje na način, ki ne bo izkrivljal konkurence med njimi. Strukturni ukrep tako odpravlja izkrivljanje konkurence med avtorji.To, da ZPOmK-1 tožniku izrečenega ukrepa izrecno ne navaja, ni pravno pomembno, saj seznam ukrepov v drugem odstavku 37. člena ZPOmK-1 ni izčrpen, temveč so ukrepi navedeni zgolj primeroma. Z istimi argumenti, s katerimi tožnik nasprotuje izrečenemu ukrepu, bi bilo mogoče nasprotovati tudi ukrepom, ki jih ZPOmK-1 primeroma navaja kot možni strukturni ukrep. Tako bi se lahko podjetje, ki je organizirano kot delniška družba, branilo, da ne more izvršiti naloženega mu ukrepa odprodaje dejavnosti, ker mora to odločitev sprejeti skupščina delničarjev. Jasno pa je, da s tem ne more uspeti. Določbe konkurenčnega prava in v tem smislu tudi z izpodbijano odločbo tožniku naloženi ukrepi so del kogentnega prava, ki se mu mora naslovnik odločbe podrediti.Iz določb ZASP ne izhaja zahteva po razlikovanju med člani, ki imajo glasovalno pravico na skupščini, in člani, ki te pravice nimajo.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane