<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 996/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.996.2013
Evidenčna številka:VSL0079091
Datum odločbe:13.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Anton Bizjak (preds.), Nataša Ložina (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:procesni pobot - materialnopravni pobot - predpravdni pobot - pravno relevantna dejstva

Jedro

Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki zniža za 245,48 EUR (na 750,52 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 119303/2011 z dne 22. 8. 2011 razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v višini 996,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani sodbo spremeni tako, da tožbi tožeče stranke v celoti ugodi, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma povzema nosilne razloge sodišča prve stopnje. Navaja, da v zadevi ni bilo sporno, da je tožeča stranka za toženo opravila gostinske storitve, da tožena stranka v denarju ni ničesar plačala, pri čemer tožena stranka ni podala konkretnih navedb, ki bi izpodbijale verodostojnost zaračunanih količin pijače, sporna je bila količina menijev, tožeča stranka je namreč tožencu zaračunala šestdeset menijev, medtem ko je toženec trdil, da je bilo menijev dvaindvajset, sporna je bila tudi cena menija. Prav tako je bila sporna trditev toženca, da sta se stranki dogovorili, da se storitev tožeče stranke pobota s ključavničarskimi storitvami, ki naj bi jih toženec opravil na kesonu vozila Toyota in na igralih pri hotelu. Te storitve naj bi se kompenzirale z gostinskimi storitvami in sicer naj bi bile pobotane, tožeča stranka pa naj bi izdala račun v znesku 2,00 EUR. Toženec v okviru pravno upoštevnih navedb ni podal trditev o tem, kdaj naj bi opravil storitve varjenja in popravila vozila, niti ni navedel v kakšni količini oziroma obsegu, gre za pavšalne trditve. V nadaljevanju se pritožba ukvarja s količino naročene in pripravljene hrane. Meni, da je količina zaračunanih menijev izkazana, dokazano je, da sta se stranki dogovorili za pripravo 60 menijev oziroma, da je toženec naročil vsaj menije za štirideset gostov. Prav tako je tožeča stranka izkazala ceno menija z lastno izpovedbo in izpovedbo priče, če sodišče meni, da je cena previsoka, bi moralo skladno z določbo 642. člena OZ določiti ceno samo. Sodišče se konkretneje do višine cene menija ni opredelilo, razen tega, da jo izkustveno šteje za previsoko. Toženec računa za 2,00 EUR ni predložil, ker ga tožeča stranka nikoli ni izdala, izpovedbe prič tožene stranke, da naj bi videle takšen račun, pa je potrebno razlagati v smislu, da gre za priče, ki so povezane s tožencem in imajo interes, da toženec v predmetni pravdi uspe. Glede storitev varjenja in popravila vozila Toyota je šlo za močno pavšalne navedbe in toženec ni podal konkretnih trditev o tem, kdaj, v kolikšnem obsegu in po kakšni ceni naj bi opravil ključavničarske storitve oziroma storitve popravila kesona vozila Toyota. Pritožba nato povzema izpovedbe strank in prič glede popravila igral oziroma gugalnice, za popravilo le-te toženec ni porabil več kot pol ure, tožeča stranka pa ni lastnik vozila Toyota in toženec že iz tega razloga ni mogel opravljati nobenih del za tožečo stranko na vozilu Toyota. Tožeča stranka je dokazala obstoj terjatve do tožene stranke po temelju in po višini oziroma podredno vsaj deloma po višini, toženec pa obstoja nasprotne terjatve ni izkazal, razen polurnega popravila gugalnice. Sicer pa sodišče vrednosti domnevnih del toženca sploh ni ugotavljalo. Nepravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za pravno sredstvo po tar. št. 3468 ter nagrado za postopek po tar. št. 3100 v višini 315,90 EUR. Vrednost nagrade za postopek je glede na vrednost spora 253,50 EUR, v ta znesek je že všteta nagrada za ugovor zoper zadevni sklep o izvršbi, v skladu z določbo tar. št. 3100. Nagrada pravdnih strank oziroma pravdne stranke, ki v postopku uspe, lahko znaša le 487,50 EUR, povečana za administrativne stroške ter 20 % DDV in stroške sodne takse. Tožena stranka bi bila tako upravičena le do povrnitve stroškov v višini 649,00 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljena je pritožba glede glavne stvari. V konkretni zadevi tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. V prvem primeru bi morala tožena stranka natančno navesti znesek, ki ga uveljavlja v pobot in točno opredeliti, kaj vse je opravila za tožečo stranko, količino in obseg del (ter ceno), da bi sodišče lahko presodilo utemeljenost takšnega pobotnega ugovora. V konkretnem primeru, ko je bilo zatrjevano prenehanje obveznosti, kot že navedeno, zaradi predpravdnega pobota, pa je odločilno, da je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je toženec dela za tožečo stranko opravil, da sta pravdni stranki želeli kompenzirati medsebojni terjatvi in je med njima prišlo do dogovora, da bo s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca in je bil zato izdan le simboličen račun, ki pa v pravdi ni vtoževan. Sodišče prve stopnje je glede teh ugotovitev navedlo pravilne razloge in pravilno dokazno oceno, ki jo sprejema tudi sodišče druge stopnje. Glede na ugotovljen dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev, pa se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati natančno o količini in vrednosti posameznih s strani tožene stranke opravljenih del, kot tudi ne o količini in vrednosti hrane in pijače po vtoževanem računu, kot zmotno meni pritožba. Pri tem sodišče druge stopnje tudi v oceno sodišča prve stopnje, da je bil očitno vtoževani račun (glede na ugotovljene pomanjkljivosti) izdan le za potrebe te pravde, saj je že pred tem prišlo do materialnopravnega pobota terjatev pravdnih strank, ne dvomi.

5. Pri tem je še ugotoviti (kot izhaja iz prilog v spisu), da so bili dogovori med tožečo stranko in družbo tožene stranke sicer podpisani s strani fizičnih oseb, torej R. P.(sicer zakonitega zastopnika tožeče stranke) in tožene stranke, kljub temu, da sta v prometu nastopali pravni osebi, pri čemer je R. P. potrdil, da je bil lastnik vozila znamke Toyota. Lastništvo vozila se v postopku pred sodiščem prve stopnje (razen, da ni šlo za Mazdo, temveč Toyoto), ni izpostavljalo kot sporno in tovrstna pritožbena navedba (da tožeča stranka ni lastnik vozila Toyota) predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (337. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Sodišče druge stopnje torej dokazno oceno sodišča prve stopnje sprejema kot pravilno, pojasnilo je že, zakaj se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca in tega pritožba ni uspela izpodbiti. Dokazna ocena je pravilna in zgolj zatrjevanje, da gre za priče, povezane s tožencem, še ne izpodbije njihove verodostojnosti.

7. Delno pa je utemeljena pritožba glede stroškov pravdnega postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki. Pritožba utemeljeno navaja, da je glede na vrednost spornega predmeta (4.745,00 EUR) vrednost nagrade za postopek 253,50 EUR, v kar je že všteta nagrada za ugovor zoper sklep o izvršbi (tar. št. 3100), nagrada za narok znaša 234,00 EUR. Ob upoštevanju neizpodbijanega pavšala za PTT storitve in prevoza (20,00 EUR + 84,60 EUR) znaša 20 % DDV 118,42 EUR, k stroškom je potrebno prišteti še neizpodbijano sodno takso v višini 40,00 EUR, tako da vsi potrebni pravdni stroški tožene stranke na prvi stopnji znašajo 750,52 EUR in ne 996,00 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje. V stroškovnem delu je bilo zato potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se priznani stroški toženi stranki znižajo za 245,48 EUR.

8. V preostalem delu pa je pritožba, iz že navedenih razlogov, neutemeljena in je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi, saj je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, medtem ko pritožba kršitev ni v ničemer konkretizirala. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 358. in 353. členu ZPP.

9. Tožeča stranka je s pritožbo uspela le glede stranske terjatve, ne pa glede glavne stvari, zato v skladu s 154. členom ZPP nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 337, 337/1.
OZ člen 311.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2NDYw