<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba in sklep II Cpg 758/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CPG.758.2013

Evidenčna številka:VSL0063841
Datum odločbe:08.05.2014
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pobotni ugovor - predpravdni pobot - pogodbeni pobot - litispendenca - procesni pobot - pobotna izjava - sporazum o pobotu

Jedro

Pobotna izjava ni potrebna, če sporazum o pobotu vsebuje dovolj določno opredelitev terjatev, ki naj s pobotom prenehajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi dajatveni in stroškovni del izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 69280/2012 z dne 18. 5. 2012 (I. točka izreka), zavrglo pobotni ugovor tožene stranke (II. točka izreka), ter toženi stranki naložilo, da v roku osmih dni od prejema sodbe tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 148,08 EUR, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper odločbo pravočasno vložila pritožbo iz razlogov po prvem in drugem odstavku 458. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da vztraja pri tem, da je bil med strankama sklenjen dogovor o kompenzaciji, kar naj bi priznala tudi tožeča stranka. Pritožbene navedbe so neutemeljene, saj je tožeča stranka obstoj takšnega dogovora izrecno zanikala (prim. 3. in 5. točka pripravljalne vloge na red. št. 9 in drugi odstavek 10. točke pripravljalne vloge na red. št. 13 spisa). Sodišče prve stopnje je trditve tožene stranke o obstoju dogovora o kompenzaciji pravilno prepoznalo kot trditve o vnaprej dogovorjenem pobotu medsebojnih obveznosti in v konkretnem primeru pravilno presodilo, da bi morala tožena stranka kljub temu zatrjevati, da je dala pobotno izjavo (prvi odstavek 312. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Ne sicer zato, ker bi jo kljub vnaprejšnjem dogovoru o pobotu morala vselej podati, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi odločbe (1), temveč zato, ker so bile trditve o vnaprej dogovorjenem pobotu nekonkretizirane (2). Tožena stranka namreč ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, kaj vse naj bi vseboval dogovor o pobotu oziroma, da je vključeval tudi sporno terjatev.

7. Zato tožena stranka s pritožbenimi navedbami, da bi bilo mogoče obstoj dogovora dokazati tako z zaslišanjem tožene stranke same kot tudi z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in v prvi pripravljalni vlogi predlagane priče, ne more uspeti. Kot že zgoraj navedeno, bi morala tožena stranka zatrjevati, da se je dogovor o kompenzaciji (pobotu) nanašal prav na vtoževano terjatev (ali pa zatrjevati, da jo je pobotala s pobotno izjavo). Ker tega ni zatrjevala, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ugotavljanje dejanskega stanja glede obstoja dogovora o kompenzaciji (ki ni bil konkretiziran v zgoraj nakazani smeri) ni bilo potrebno, vsled česar očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pritožbene navedbe, da je zaradi neizvedbe predlaganih dokazov dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pa so neupoštevne.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla niti višine niti datuma zapadlosti svoje terjatve, ki naj bi jo uveljavljala v pobot.

9. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi ni navedlo, zakaj dejansko stanje ni sporno. Poudarilo je, da tožena stranka ni ugovarjala ne dobavi ne kvaliteti bakra po računih tožeče stranke št. 710/29000200 z dne 22. 4. 2009 in št. 710/20999215 z dne 7. 5. 2009, zaradi česar terjatev ni sporna. V tem delu dejansko stanje torej ni bilo sporno, je pa bilo sporno v delu, ki ni bil relevanten za odločitev. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju obrazložitve namreč obravnavalo še ugovor predpravdnega pobota (pobot terjatve na podlagi dogovora o kompenzaciji), ki zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni bil utemeljen. V procesnem smislu je obravnavalo tudi pobotni ugovor tožene stranke za terjatev po računu št. 72/2010 z dne 21. 10. 2010, v zvezi s katerim ravno tako ni bilo potrebe po ugotavljanju dejanskega stanja, saj je bil ugovor pobota zavržen zaradi litispendence. V zvezi s to terjatvijo namreč že poteka pravda in se nova pravda med istimi strankami ne more začeti (tretji odstavek 189. člena ZPP).

10. Prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe (pobotnega ugovora (3)) toženi stranki (tožeči stranki). Pripomniti je, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je nova pravda (v smislu obstoja litispendence) o terjatvi iz računa št. 72/2010 z dne 21. 10. 2010 začela teči že z vročitvijo sklepa o izvršbi VL 69280/2012 z dne 18. 5. 2009 toženi stranki (obravnavani gospodarski spor se je začel s to izvršilno zadevo). Nova (kasnejša) pravda o terjatvi iz računa 72/2010 z dne 21. 10. 2010 bi namreč začela teči šele z vročitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi tožeči stranki, saj je tožena stranka šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljala procesni pobot. To ni vplivalo na pravilnost odločitve o zavrženju pobotnega ugovora (II. točka izreka), saj bi se nova pravda vzpostavila še kasneje, kot je to navedlo sodišče prve stopnje.

11. Tožena stranka v pritožbi navaja, da tožeča stranka v drugem sodnem postopku (v katerem so procesne vloge strank ravno obratne) v pobot uveljavlja to isto terjatev, ki jo vtožuje v tem gospodarskem sporu - torej terjatev na podlagi računov 710/29000200 z dne 22. 4. 2009 (priloga A3) in 710729000215 z dne 7. 5. 2009 (priloga A4), s čemer smiselno opozarja, da o vtoževani terjatvi že poteka pravda, ki naj bi se vzpostavila s pobotnim ugovorom tožeče stranke v izvršilni zadevi VL 57167/2012 (tam tožene stranke oziroma dolžnice). Pritožbene navedbe so neutemeljene. Res je, da je tožeča stranka v izvršilnem postopku VL 57167/2012 (ki se nadaljuje pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. I Pg 413/2012) v procesni pobot uveljavljala v tem postopku vtoževano terjatev (prim. 6. točko ugovora zoper sklep o izvršbi v prilogi A7 spisa), vendar se je pravda v tem gospodarskem sporu začela prej, in sicer z vročitvijo sklepa o izvršbi toženi stranki, kar je bilo 25. 5. 2012 (prim vroč. na list. št. 9), medtem ko se je pravda v drugem postopku začela šele 28. 5. 2012. Takrat je bil namreč sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), h kateremu je bil priložen ugovor, v katerem je tožeča stranka (tam dolžnica oziroma tožena stranka) uveljavljala pobot, vročen toženi stranki (tam upnici oziroma tožeči stranki).

12. Tožena stranka navaja, da zaradi utečenega načina plačila - kompenzacije ni bila pozorna na račune tožeče stranke, niti ni preverjala količine in kvalitete odpadnega materiala, ker je tožeči stranki zaupala. S temi pritožbenimi navedbami odgovarja na obrazložitev sodišča prve stopnje, da ni ugovarjala ne dobavi, ne kvaliteti bakra, in v kolikor z njimi meri na to, da količina in kvaliteta odpadnega materiala morebiti nista bili ustrezni, višje sodišče pojasnjuje, da tožena stranka navaja nedopustne pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more več upoštevati. Tožena stranka jih v postopku pred sodiščem prve stopnje namreč ni navajala, v pritožbi pa tudi ne pojasni, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla (prvi odstavek 337. člena ZPP).

13. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353 člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) Smisel vnaprej dogovorjenega pobota obveznosti je ravno v tem, da izjava o pobotu ni potrebna, ampak sta terjatvi pobotani, ko se stečejo pogoji za pobot.

(2) Samo v primeru, če sporazum o pobotu vsebuje dovolj določno opredelitev terjatev, ki naj s pobotanjem prenehajo, pobotna izjava ni potrebna (prim. VSL sklep I Cpg 605/2009 z dne 19. 10. 2009).

(3) Litispendenca oziroma visečnost pravde nastopi tudi glede pobotnega ugovora (prim. II Ips 906/2008 z dne 5. 4. 2012, VSL sklep I Cpg 244/2012 z dne 6. 3. 2012).


Zveza:

OZ člen 312, 312/1.
ZPP člen 2, 189, 189/1, 189/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcyMTU1