<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Ip 23/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:III.IP.23.2014
Evidenčna številka:VSL0069067
Datum odločbe:08.01.2014
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Stanko Rapé
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve

Jedro

V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 30. 8. 2013.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo dolžnik in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev pobotnemu ugovoru. Navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče zavrnilo njegov ugovor z obrazložitvijo, da ni soglasja o tem, ali je bila preživnina plačana neupravičeno, ker upnica zatrjuje, da ji je sklep o razveljaviti sklepa o izvršbi št. I 841/2012 nerazumljiv. Trdi, da je sodišče spregledalo, da je bil sklep z dne 18. 4. 2012 v zadevi I 841/2012 pravnomočno razveljavljen, kar pomeni, da je bila zahtevana preživnina plačana neupravičeno. Meni, da je glede na pravnomočnost tega sklepa nepomembno, ali je upnica takšen sklep razumela, ali ne. Ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ima možnost vložiti predlog za nasprotno izvršbo oziroma trdi, da to možnost še vedno ima, ko se bo zanjo odločil. Trdi, da je pobotal neupravičeno plačano preživnino v znesku 4.753,41 EUR s pripadki do zneska oziroma zahtevka po predlogu upnice do višine 2.035,85 EUR s pripadki. Kot napačno graja stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila njegova terjatev nelikvidna. Meni, da je terjatev očitno likvidna, kar dokazuje pravnomočen sklep v zadevi I 841/2012 in bančni izpiski, priloženi ugovoru. Navaja, da je upnica v ugovoru navedla, da znesek plačanih mesečnih preživnin za šolsko leto 2011/2012 znaša 3.339,16 EUR in ne 4.753,41 EUR, s čimer je priznala, da znesek plačanih preživnin za šolsko leto 2011/2012, v katerem se ni redno šolala, znaša najmanj 3.339,16 EUR, kar je več kot znesek, ki ga je ugovarjal v pobot. Meni, da si je sodišče likvidnost razlagalo preozko in se sklicuje na Obligacijski zakonik s komentarjem (2. knjiga, stran 392 in 393).

3. Pritožba je bila vročena upnici, ki nanjo pravočasno odgovarja in smiselno nasprotuje pritožbi dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor predčasnega plačila zahtevane terjatve s preplačilom preživnine (pobot) zavrnilo na podlagi stališča, da pobot ni mogoč, saj terjatev ni priznana z izvršilnim naslovom, niti se upnica z njim ne strinja. Stališče sodišča je pravilno. V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi (1). Razlog za omejeno možnost pobota v izvršilnem postopku je v tem, da ta postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne nasprotne terjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve na podlagi izvršilnih naslovov (prim. prvi odstavek 1. člena ZIZ). Instrumentarij izvršilnega postopka za kaj takega niti ni primeren (2). Dolžnik mora zato v primeru, da so sporna dejstva, ki se nanašajo na sámo sporno terjatev, dokazati zatrjevano terjatev v pravdi. Dolžnikova terjatev je v obravnavanem primeru sporna, kar pomeni, da ni likvidna, zato pogoji za pobot po prvem odstavku 311. člena Obligacijskega zakonika (OZ) niso izpolnjeni, v tem postopku zahtevana terjatev upnice do dolžnika torej ni plačana, s tem pa ni podan ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen, je zato pravilen, zato je ugovor skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

7. Dolžnikovo stališče, da pravnomočen sklep o ugoditvi ugovoru in razveljavitvi sklepa o izvršbi v zadevi I 841/2012 in bančni izpiski izkazujejo, da je terjatev očitno likvidna, je zmotno. Kot je bilo obrazloženo v prejšnji točki, je v izvršilnem postopku mogoče ugotoviti, da je terjatev prenehala na podlagi pobota le, če bi bila tudi terjatev dolžnika do upnice ugotovljena z izvršilnim naslovom (sodba ali sodna poravnava) ali če bi se upnica s pobotom strinjala. Sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru dolžnika v drugem izvršilnem postopku in je bil sklep o izvršbi v tistem postopku razveljavljen, ni izvršilni naslov, čeprav je njegova posledica, da izvršba za drugo vtoževano terjatev ni bila dovoljena. Sklep o ugoditvi ugovoru in razveljavitvi sklepa o izvršbi ter zavrnitvi predloga za izvršbo ne vsebuje odločitve, s katero bi bilo upnici naloženo, naj dolžniku plača določen denarni znesek. Na podlagi take odločitve torej dolžnik za zneske, ki so mu bili odtegnjeni na podlagi kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi, ne more predlagati izvršilnega postopka, torej ni mogoče govoriti o izvršilnem naslovu v smislu 17. člena ZIZ. Kot je že sodišče prve stopnje pojasnilo, bi si lahko dolžnik izposloval izvršilni naslov za vračilo navedenih odtegnjenih zneskov preživnine v zadevi I 841/2012 le z nasprotno izvršbo ali v posebnem pravdnem postopku. Pritožba je torej tudi v tem delu neutemeljena.

8. Višje sodišče dalje ugotavlja, da ne drži, da bi upnica soglašala s pobotom oziroma, da bi bila terjatev dolžnika do upnice iz naslova neupravičeno plačane preživnine v prejšnji izvršilni zadevi nesporna. Nasprotno, iz odgovora na ugovor upnice izhaja, da je upnici nerazumljiva odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi št. I 841/2012, kar je obrazlagala s trditvami o rednem šolanju tudi v šolskem letu 2011/2012. Prav tako v povezavi z drugimi navedbami iz odgovora na ugovor ni mogoče njene navedbe, da je šlo za neupravičeno plačilo mesečnih preživnin za šolsko leto 2011/2012 v znesku 3.339,16 EUR in ne v znesku 4.753,41 EUR, šteti kot soglasje upnice, da je dolžna dolžniku plačati 3.339,16 EUR, upnica namreč ves čas postopka zatrjuje, da je upravičena do že prejetih zneskov preživnine, torej je terjatev dolžnika do nje na vračilo „neupravičeno“ prejetih preživnin za šolsko leto 2011/2012 iz izvršilne zadeve št. I 841/2012 vsekakor ostala sporna.

9. Glede na vse navedeno je neutemeljena pritožbena navedba dolžnika, da si je sodišče pojem likvidnosti v povezavi s pobotom razlagalo preozko. Pogoji za uveljavitev ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je prenehanje terjatve na podlagi pobota, so namreč strožji kot so pogoji za navadno materialnopravno pobotanje po 311. členu OZ, likvidnost se namreč, kot je bilo že navedeno zgoraj, v izvršilnem postopku presoja strožje.

10. Do ostalih pritožbenih navedb se višje sodišče ni opredeljevalo, ker za odločitev o zadevi niso pravno pomembne.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 1275/2010 z dne 12. 5. 2010.

(2) Primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 315/2012 z dne 23. 8. 2013.


Zveza:

ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8.
OZ člen 311, 311/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.07.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3NTE1