<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba I Cpg 441/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.441.2013

Evidenčna številka:VSL0076565
Datum odločbe:19.04.2013
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), dr. Marko Brus
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:nadomestilo za uporabo fonogramov - zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen - dolžnost sklepanja pogodb - primerna civilna kazen

Jedro

Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za vsak mesec neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov v 15 dneh plačati civilno kazen v višini 88,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka, določenega za plačilo civilne kazni, do dne plačila“.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za vsak mesec neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov v 15 dneh plačati civilno kazen v višini 177,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka, določenega za plačilo civilne kazni, do dne plačila. Hkrati je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške tega postopka v višini 27,20 EUR v roku 15 dni.

2. Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke ter naloži toženi stranki plačilo pravdnih stroškov skupaj z zamudnimi obrestmi v primeru zamude ali pa da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je deloma utemeljena, deloma pa ni utemeljena.

5. S pravnomočnim izrekom točke I. zamudne sodbe istega sodišča z dne 1.6.2010 (redna št. 4) je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki plačilo zapadlih nadomestil za zakonito uporabo fonogramov v skupnem znesku 88,73 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2010 do dne plačila. Že pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati nadomestilo za uporabo fonogramov pa je izhodišče za njen zahtevek na plačilo civilne kazni po določilu 168. člena ZASP.

6. Pritožbeno stališče, da je krivda tožene stranke za kršitev obveznosti plačila nadomestila tožeči stranki nedvomno podana, je pravilno. Napačno je namreč stališče v točki 6 prvostopne sodbe, da nesklenitev pogodbe ne napeljuje na namerno dejanje ali ravnanje iz hude malomarnosti, ki povzroča škodo upravičencev do avtorskih in izvajalskih pravic. V določilu 158. člena ZASP je določena dolžnost sklepanja pogodb predvsem z vidika kolektivne organizacije, ki je dolžna z uporabnikom skleniti pogodbo o neizključnem prenosu pravic za uporabo fonogramov. Po drugi strani pa je podana tudi obveznost uporabnika (tožene stranke), da svoje razmerje s tožečo stranko kot kolektivno organizacijo uredi pogodbeno, česar pa tožena stranka ni storila.

Tožena stranka ni sklenila pogodbe s tožečo stranko in ni niti na podlagi rednega mesečnega obveščanja o uporabi fonogramov (4. točka 159. člena ZASP) dajala podatkov tožeči stranki, na podlagi katerih bi lahko slednja izdajala račune. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni zamudni sodbi, pa izhaja, da je bila tožena stranka na svoje obveznosti po ZASP opozorjena (3. točka tožbenih trditev, ki se štejejo kot priznane), vendar svoje obveznosti ni izpolnila. Iz dejanskih ugotovitev že pravnomočne zamudne sodbe izhaja, da je bila kršitev s strani tožene stranke storjena.

Institut civilne kazni je namenjen varovanju položaja avtorja v tem smislu, da ni pomembno ali je imetnik avtorske ali sorodne pravice zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne. Zakonodajalec je v določilu 168. člena ZASP poskrbel za to, da morebitni kršitelji plačajo za protipravno uporabo fonogramov precej več, kot pa bi plačali, če bi pravočasno poravnali svoje obveznosti.

7. Za civilni delikt in z njim povezano civilno kazen, je pravni temelj zakonski. V prvem odstavku 168. člena ZASP je določeno, da veljajo za kršitve splošna pravila o povzročitvi škode, torej 131 in naslednji členi Obligacijskega zakonika (OZ). V drugem odstavku 168. člena ZASP pa je določeno, kako se škoda odmeri. Kršilec je dolžan plačati škodo v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo avtorskega dela (drugi odstavek 168. člena ZASP).

8. Na drugi odstavek se navezuje tretji odstavek 168. člena ZASP, ki očitno ureja le posebni položaj, v katerem je bila kršena pravica namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi v tem primeru je računski temelj (računska osnova) za izračunavanje civilne kazni lahko nadomestilo za uporabo avtorskega dela, le da je lahko povečano do 200%.

9. Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča v 7. točki, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago sodišča prve stopnje bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.

10. Pri odločitvi je sodišče druge stopnje upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v tožbi in v pripravljalni vlogi z dne 12.4.2011 (redna št. 14), ki so bili odločilni za presojo višine civilne kazni v skladu z določilom četrtega odstavka 168. člena ZASP. Tožena stranka je bila namreč s svojimi obveznostmi na podlagi ZASP seznanjena (vprašalnik o javnem predvajanju glasbe dne 30.10.2006, A43) popis oddanih pošiljk z dne 3.1.2007 (A5). Z vlogo z dne 3.5.2011 (redna št. 15) je tožena stranka sicer nasprotovala plačilu civilne kazni, vendar za svoje trditve ni predložila nobenih dokazov (z izjemo fotokopije plačilnega naloga BN02 z dne 14.9.2010), ki se sicer nanaša na plačilo nadomestila po sodbi. Zato sodišče druge stopnje navedenih trditev, ki jih je tožeča stranka na obravnavi z dne 3.4.2012 (redna št. 18) prerekala, sodišče druge stopnje pri odločanju ni smelo upoštevati. V okviru dokaznega bremena bi tožena stranka morala za svoje trditve v navedeni vlogi predložiti tudi dokaze (212. člen ZPP).

11. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je mogoče toženi stranki očitati hudo malomarnost pri neplačevanju nadomestila za uporabo fonogramov, ker pa je bila ta kršitev storjena prvič, je sodišče druge stopnje ocenilo, da je v skladu z določilom četrtega odstavka 168. člena ZASP ustrezen znesek civilne kazni v višini 100% nadomestila, to je 88,73 EUR. Zato je v tej višini zaradi napačne uporabe materialnopravnih določil 168. člena ZASP v izpodbijani sodbi slednjo spremenilo, saj je odpravilo kršitev v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem (1. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih in prvostopenjskih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. V še obravnavanem delu zahtevka sta stranki uspeli vsaka do polovice in nosita svoje stroške.


Zveza:

ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4.
OZ člen 131.
Datum zadnje spremembe:
12.09.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU3MDk2