Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTY=

Dokument: VSL sodba I Cp 3262/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2012

Institut: avtorski honorar - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev

Jedro: Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega... nadomestila za uporabo avtorskih del.Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti. ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.

+

Dokument: Sodba X Ips 334/2010, enako tudi X Ips 341/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.02.2012

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo - posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva - odprava ugotovljenih nepravilnosti - pristojnost skupščine kolektivne organizacije - sprejem oziroma dopolnitev aktov

Jedro: Po drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s... katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora. Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila revidentkino skupščino kot zbor njenih članov.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 77/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.02.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - izključna materialna avtorska pravica - kolektivne organizacije - licenčna pogodba - razlaga pogodbe - namen pogodbenikov - aktivna legitimacija - inkaso cesija

Jedro: Toženka je z licenčnimi pogodbami z dne 6. 1. 2009 pridobila pravice po načelu "vse-pravice-na-enem-mestu" (one-stop-shop). Ta način je koristen za uporabnike in imetnike pravic, saj zmanjšuje stroške kolektivnega upravljanja pravic, zato je lahko licenciranje pravic cenejše. Memorandum in... njegovi Dodatki tako predstavljajo skupno tarifo, pri sklenitvi katere je sodelovalo več kolektivnih zastopnikov imetnikov pravic. Sodišče druge stopnje se pravilno ni omejilo na besedno razlago, temveč je v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ upoštevalo tudi namen pogodb. Namen je bil, da se določi enotno plačilo za vse pravice in da ena organizacija ureja vse v zvezi s pobiranjem in izterjavo dogovorjenega plačila. Pri razmerju med toženko, tožnikom in drugimi imetniki pravic ne gre za deljive obveznosti v smislu 393. člena OZ niti za solidarne terjatve, temveč za inkaso cesijo v smislu drugega odstavka 425. člena OZ. Pooblastilo kolektivnim organizacijam, da lahko prevzamejo opravljanje administrativno-tehničnih nalog za druge kolektivne zastopnike, izhaja že iz drugega odstavka 146. člena ZASP, zato posebno dovoljenje UIL v zvezi s tem ni potrebno. Če tožnik ne bi smel opravljati administrativnih poslov za tuja kolektivna združenja imetnikov pravic samo zato, ker imajo sedež v drugi državi članici, bi to pomenilo prepovedano neposredno diskriminacijo na podlagi sedeža družbe.


Obrazložitev: ... revizijskim ugovorom in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov odgovora na revizijo.Presoja Vrhovnega sodišča6. Revizija ni utemeljena.Glede pravne narave Memoranduma in Dodatkov7. Pravica kabelske retransmisije spada glede avtorskih pravic v okvir radiodifuzne retransmisije (31. člen) oziroma v širši okvir netelesne priobčitve javnosti (drugi odstavek 22. člena) oziroma v še širši okvir izključnih materialnih avtorskih pravic (21. člen), velja pa tudi za večino sorodnih pravic (členi 122; 130; 137, točka ...
+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 737/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka. Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala... tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka. Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 4223/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: avtorska pravica - nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija - exceptio illegalis

Jedro: Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje... reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno. Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 94/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.08.2018

Institut: plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče... zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi. Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 20/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.06.2017

Institut: aktivna legitimacija - avtorsko nadomestilo - višina avtorske odmene - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - glasbena dela - veljaven pravni temelj - davek na dodano vrednost (DDV)

Jedro: Tožeči stranki je bilo izdano dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja glasbe v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del (male glasbene pravice), vključno s kabelsko retransmisijo. Veljavo skupnega sporazuma ima tarifa, vsebovana v Pravilniku... 1998, ki se zato obravnava kot veljavni skupni sporazum. Res je Ustavno sodišče RS razveljavilo prvi odstavek II. poglavja tarife Pravilnika 1998, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo presplošna. V ostalem delu II. poglavja (drugi in zadnji odstavek) pa je tarifa ostala v veljavi, torej tudi v delu, ko določa "minimalen" avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 0,175 EUR (prej 42 SIT) po naročniku mesečno. Tarifa (ki ima položaj veljavnega skupnega sporazuma) torej obstaja in nanj(o) so sodišča vezana. Pravilnik 1998 v 7. točki drugega odstavka II. poglavja ni v nasprotju z ZASP. Gre za primerno veljavno tarifo, ki je uporabna. Obseg prikrajšanja na strani tožeče stranke in s tem višina obogatitve na strani tožene, je tako odvisna od tega, ali je bil od (čeprav neplačanega) zneska nadomestila odveden DDV. To pomeni, da bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunala in ga državi tudi plačala, pa ni.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 177/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.06.2017

Institut: avtorski honorar - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - neupravičena pridobitev - višina nadomestila - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - skupni sporazum - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - sprememba tarife - začasna tarifa - svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - davek na dodano vrednost (DDV) - obdavčljiv dohodek - zamudne obresti

Jedro: Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev o zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za kabelsko retransmisijo avtorskih del v upravljanju tožnika. Ttudi... odgovor na to vprašanje je pritrdilen.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 1592/2016, enako tudi II Cp 2833/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.01.2017

Institut: avtorski honorar - pravica radiodifuzne retransmisije - avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del - Tarifa 1998 - Začasna tarifa 2012 - običajni honorar - honorar, določen v licenčnih pogodbah - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - minimalni honorar - združenje uporabnikov - veljaven skupni sporazum - Memorandum - objava Memoranduma v Uradnem listu - ugodnejša tarifa - odobritev Urada za intelektualno lastnino - predhodno vprašanje - presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje - pristojnost Sveta za avtorsko pravo

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti... odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo tarifo, kot znaša znesek nadomestila po navedenem Memorandumu iz leta 1999 in licenčnih pogodbah, ne gre.Pritožbena navedba tožeče stranke, ki izpodbija višino honorarja (Tarifa 1998 določa minimalen honorar) kot neprimernega, ni utemeljena, ker se je na podlagi drugega odstavka 156. člena ZASP (sedaj enako določa drugi odstavek 45. člena ZKUASP) štelo, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače. V obravnavani zadevi takšna odločba Sveta za avtorsko pravo ni bila izdana. Morebitni ugovori o nezakonitosti ali neprimernosti tarife tako v redni pravdi niso upoštevni.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 43/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... ne obstaja, se mora tožnikov zahtevek preveriti z vidika primernosti in pravičnosti.Presoja Vrhovnega sodišča19. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.21. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 219/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP pa ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno pa toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... na avdiovizualnem delu kot celoti. Gre za avtorjeva dodatna moralna in materialna upravičenja.Presoja Vrhovnega sodišča15. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati16. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.17. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Dokument: VSL Sodba II Cp 3315/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.06.2017

Institut: kabelska retransmisija avdiovizualnih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - DDV - neupravičena obogatitev - delni umik tožbe - stroški postopka

Jedro: Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999, njegov Dodatek in na njuni podlagi sklenjene licenčne pogodbe ne veljajo več. Navedenih dogovorov v obravnavani zadevi kot relevantno pogodbeno (to... je sporazumno določeno) pravo ni moč uporabiti. V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima naravo skupnega sporazuma o tarifi za uporabo avtorskih del, sklenjenega med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikom (kot so ga predvidele z ZASP-B spremenjena določba 156. in (posredno tudi) 157. člena) še zmeraj tarifa kolektivne organizacije, ki je veljala na dan uveljavitve ZASP-B. Takšna tarifa pa je bila tudi za kabelsko retransmisijo vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, sprejetem v letu 1998 (v nadaljevanju Pravilnik iz leta 1998). Le-te gre zato (v skladu z zakonom) šteti za veljaven skupni sporazum, ki ga je potrebno uporabiti tudi v konkretnem primeru.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 474/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorskega dela - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pogodba o uporabi avtorskih del - avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - podlaga za odmero nadomestila - osnova za izračun nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - tarifa SAZAS - pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - zastaranje - občasna terjatev - triletni zastaralni rok - petletni zastaralni rok - davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila - materialno procesno vodstvo

Jedro: Ob dejstvu, da je med pravdnima strankama v predhodnem obdobju obstajal dogovor, in glede na to, da je tožnik v tem postopku oprl višino svojega zahtevka na (višjo) Tarifo 2007, bi za uspeh v pravdi moral trditi (in dokazati), da so se okoliščine, ki so bile ob sklenitvi pogodbe podlaga za dogovor... o nižjem nadomestilu, bistveno spremenile, do te mere, da utemeljujejo plačilo skoraj še enkrat višjega nadomestila, česar pa ni zmogel. Ker tožnik ni navedel prepričljivih razlogov, zakaj v pogodbi sprejeta merila ne odražajo več primernega nadomestila, je treba pri določitvi višine primernega nadomestila (oziroma običajnega nadomestila v smislu 81. člena ZASP) izhajati iz pogodbenega dogovora o odmernem odstotku v višini 3,85 % od toženčevih prihodkov.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 851/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.10.2018

Institut: plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Vrhovno... sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 1211/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.11.2010

Institut: male avtorske pravice - valorizacija tarife - uporaba pravilnika

Jedro: Tožeča stranka je lahko avtorske pravice uporabnikom tudi od leta 2007 dalje zaračunavala le v skladu s Pravilnikom 1998, saj Pravilnik 2006, ki je izrecno razveljavil Pravilnik 1998, ni bil sprejet po zakonsko predpisanem postopku in ga zato ni mogoče šteti za veljaven pravni akt, ki bi lahko... povzročil kakršne koli pravne učinke.Ker je URSIL odobril celoten Pravilnik 1998, vključno z „normativnim delom“ in tako nujno tudi njegov 11. člen, ni bil dolžan odobriti vsako uskladitev tarifnih vrednosti z inflacijo, saj je odobril že splošno določbo, ki omogoča revalorizacijo za vnaprej.

+

Dokument: Sodba II Ips 160/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.09.2011

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife

Jedro: Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma. Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti... pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 174/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.08.2014

Institut: odškodninska odgovornost poslovodje

Jedro: Na tožeči stranki je, da glede na predpostavke odškodninske odgovornosti zatrjuje in dokazuje nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem direktorja, hkrati pa mora zatrjevati indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo očitano ravnanje kvalificirano kot... protipravno. Navedeno nedvomno zahteva, da so zatrjevanja tožeče stranke, ki želi dokazati obstoj odškodninske odgovornosti direktorja družbe, na stopnji visoke konkretiziranosti in ne zadošča zgolj navajanja negativnih poslovnih rezultatov in negativnih učinkov posameznih aktivnosti, izvedenih v družbi, temveč je nujno podati natančen opis škodnih ravnanj, pri tem pa še zlasti predstaviti umestitev družbe v konkretne poslovne razmere, ki šele lahko podajo objektivnost zatrjevane protipravnosti pri izvajanju nalog direktorja.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1737/2013, enako tudi VSL sodba I Cpg 1435/2013, VSL sodba I Cpg 196/2014, VSL sodba I Cpg 1717/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.03.2014

Institut: neupravičena obogatitev - priobčevanje komercialnih fonogramov - kršitev avtorskih sorodnih pravic - dolžnost mesečnega poročanja - civilna kazen - skupni sporazum

Jedro: Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih... pravic, ki jih določa ZASP.S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmero za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.

+

Dokument: UPRS sodba I U 344/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.09.2014

Institut: kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife

Jedro: Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za... neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.

+

Dokument: UPRS sodba I U 362/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.10.2014

Institut: avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - začasna tarifa - glasba

Jedro: Določbo četrtega odstavka 156. člena ZASP je treba razlagati tako, da je določba podlaga za določitev Začasne tarife le v primeru, da tarifa za neko vrsto uporabe kabelskih del še ni bila določena.

Izberi vse|Izvozi izbrane