Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=

Dokument: VSRS sodba III Ips 133/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.09.2015

Institut: povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino

Jedro: Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti... vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 16/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.02.2015

Institut: priobčitev glasbenih del - nezaščitena dela - trditvena podlaga - obveznost plačila DDV - obveznost tožeče stranke

Jedro: DDV kot izvajalec storitve in zavezanec za njegovo plačilo v svoje breme plača tožeča stranka, v kolikor z zavezancem za plačilo avtorskega honorarja nima dogovora o prenosu tega bremena nanj. Nesporno med strankama te pravde dogovora o prenosu bremena plačila DDV-ja s tožeče na toženo stranko... ni, posledično čemur je sodišče prve stopnje, ko ni ugodilo zahtevku za plačilo DDV-ja tožene stranke tožeči, materialnopravno pravilno odločilo.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 3087/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.03.2015

Institut: civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti - predmet obdavčitve - zaračunavanje DDV za neposlovne obveznosti

Jedro: Zgolj opustitev posredovanja podatka ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja. Tožnik sam trdi, da je toženec glasbo uporabil brez... dovoljenja, ergo brez pravne (pravnoposlovne, tj. pogodbene) podlage. Ker povrnitev neupravičene obogatitve (kar je neposlovna obligacija) ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odst. 3. čl. ZDDV-1, tožnik od toženca ne more zahtevati povrnitve DDV.

+

Dokument: UPRS sodba I U 475/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 21.10.2014

Institut: avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - pravna korist

Jedro: Tožnik bi lastnost stranskega udeleženca v postopku, začetem na zahtevo Združenja A., lahko pridobil le, če bi v postopku dokazal, da bi izdaja dovoljenja Združenju A. za kolektivno upravljanje pravic prizadela njegove pravne koristi. Število istovrstnih zahtevkov (dva ali pet) po primerjavi... vlog Združenja A. in tožnika, ni relevantno, saj ob vložitvi vloge tožnik ni imel pravice za kolektivno upravljanje. Le pridobljena pravica na podlagi dovoljenja toženke bi utemeljevala pravni interes tožnika za udeležbo v upravnem postopku, ki bi bil uveden na zahtevo drugega. Zgolj vložena vloga (pa tudi ne začasno dovoljenje) ne predstavljata napolnitev upravnega standarda pravnega interesa.Interes tožnika, ki ga ta zasleduje preko eventualnih kršitev Združenja A. in jih toženka ugotavlja in zoper njih ukrepa v okviru svoje nadzorne funkcije, ne zadošča za priznanje udeležbe v postopku, ker gre zgolj za dejanski interes, ki v okviru 43. člena ZUP ni varovan.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2774/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2012

Institut: male glasbene pravice - avtorski honorar - veljavnost Pravilnika - civilna kazen - valorizacija

Jedro: Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek... sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 224/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.07.2013

Institut: male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife - veljavnost pravilnika - excepcio illegalis - civilna kazen

Jedro: Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika iz leta 06 zavrnilo sklicujoč se na excepcio illegalis. Pravilnik 06 namreč ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti. S tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti Ustavnega sodišča.

Dokument: VSL sodba V Cpg 919/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 31.08.2016

Institut: sorodne pravice - fonogrami - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - tarifa Zavoda IPF - začasna tarifa

Jedro: Ker je bila tarifa določena že v T 2005, uporaba Začasne tarife Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, torej ne pride v poštev.

Dokument: VSL Sklep II Cp 698/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2017

Institut: neupravičena obogatitev - nadomestilo za neupravičeno uporabo - pravica radiodifuznega oddajanja - avtorski honorar - višina honorarja - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - tarifa SAZAS

Jedro: Tožnik je imel v skladu z ZASP-B v četrtem odstavku (takratnega) 157. člena ZASP (zakonsko) podlago za odpravo tarifne praznine, ki se nanaša na pogodbeno določitev nadomestila, in sicer z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka... (takratnega) 156. člena ZASP. To pa je s sprejetjem Tarife 2007 tudi storil. Zato neupoštevanje omenjene tarife s strani sodišča prve stopnje iz razloga, ker bi morala biti višina nadomestila določena s skupnim sporazumom z reprezentativnimi združenji uporabnikov, ni utemeljeno.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2238/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis

Jedro: Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi... kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 2982/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.06.2017

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - avtonomno materialno pravo

Jedro: Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del. Naravo takšnega sporazuma ima tako tarifa Pravilnika 1998, ki... pa je bila s strani Ustavnega sodišča delno razveljavljena, v delu, ki se nanaša na komercialne radijske postaje pa se ne more uporabiti. V konkretnem primeru je namreč mogoče izračunati prihodke toženca. Za določitev višine avtorskega honorarja je zato potrebno izhajati iz določb ZASP.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 870/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.09.2013

Institut: veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - exceptio illegalis - civilna kazen - kršitev materialne avtorske pravice - plačilo avtorskega honorarja - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe

Jedro: V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 2485/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.06.2018

Institut: kolektivne organizacije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - male avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - televizijski program - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primernost tarife - prekoračitev tožbenega zahtevka

Jedro: Pritožnica utemeljeno opozarja, da tarifa ne ločuje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Vendar to ne pomeni, da je odločitev napačna, ali celo, da je odločeno mimo zahtevka, pač pa le, da bo prisojeni znesek treba upoštevati v primeru, da bi za isto obdobje tožnik od... toženke zahtevah še plačilo za uporabo glasbe za kabelsko retransmisijo TV programov.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 327/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.09.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - licenčna pogodba - dopuščena revizija

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. Zato je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo,... ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.


Obrazložitev: ... postopku. Pooblaščenca sta v vseh zadevah ista.17. Pravdni stranki v tem postopku ne odpirata novih vprašanj. Zato bo Vrhovno sodišče v tem postopku navedlo zgolj bistvene razloge za odločitev.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati18. Tožnik od toženke ni upravičen zahtevati plačila za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v okviru avdiovizualnega dela, za katerega je bila ustvarjena (filmska glasba). V dovoljenju, ki ga je UIL podelil Zavodu AIPA, je zapisano, da velja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del za vse ...
+

Dokument: VSL sodba II Cp 2560/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.01.2011

Institut: avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del - plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del - višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - načelo zaupanja v pravo

Jedro: ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.

Dokument: VSL sodba II Cp 1909/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.10.2014

Institut: uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme

Jedro: Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.

Dokument: VSL sodba I Cpg 1316/2013, enako tudi VSL sodba I Cpg 1385/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.02.2014

Institut: pravica proizvajalca fonograma - sorodna pravica - absolutni učinek - mesečno poročanje - bodoča terjatev - zapadlost - priobčevanje komercialnih fonogramov - gostinski obrat - plačilo nadomestila - odškodnina - kršitev absolutne pravice - zahtevek iz civilnega delikta - višina odškodninskega zahtevka - civilna kazen - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - stroški z odkrivanjem kršitev - stroški poslovanja - obveznosti kolektivne organizacije - dejansko nastala škoda

Jedro: Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.Pravica proizvajalca fonograma ni avtorska pravica, temveč t. i. sorodna pravica. Ne glede na to učinkuje... absolutno in torej izključuje od uporabe vsako drugo osebo, razen če ta seveda nima dovoljenja samega imetnika sorodne pravice.V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda. Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 3008/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2014

Institut: nadomestilo za uporabo avtorskega dela - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - civilna kazen - posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev - obračun DDV - stroški postopka - exceptio illegalis

Jedro: Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih... posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.

+

Dokument: VSL sodba in sklep II Cp 3034/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.01.2014

Institut: javno priobčevanje glasbenih neodrskih del - plačilo nadomestila - avtorski honorar - dokazno breme - tarifa

Jedro: S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi... bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2622/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.03.2014

Institut: kršitev avtorskih pravic - civilna kazen - obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev - huda malomarnost - veljavnost pravilnika

Jedro: Kolektivna organizacija, ki ji je poverjeno varstvo avtorske pravice pri uporabi neodrskih glasbenih del, ni dokazala, da je tožena stranka, ki ni posredovala podatkov o bruto honorarjih izvajalcev in ni v celoti plačala nadomestila za uporabo avtorskih del, namenoma ali iz hude malomarnosti kršila... pravico avtorjev.

+

Dokument: VSL sodba V Cpg 1015/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 02.10.2014

Institut: kršitev avtorske sorodne pravice - odškodninski zahtevek - zahtevek na plačilo civilne kazni

Jedro: Trditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih... zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane