Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 186cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=

Dokument: VSL sodba I Cp 3367/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.05.2013

Institut: vabilo na narok - fikcija vročitve - preklic naroka - preložitev naroka

Jedro: V skladu s 142. členom ZPP je bilo upravičeno šteto, da je bil toženec pravilno vabljen (prišlo je do tako imenovane „fikcije vročitve“).

Dokument: VSL sodba II Cp 2367/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.01.2012

Institut: avtorska pravica - davek na dodano vrednost - zavezanec za plačilo DDV - dogovor o plačilu DDV

Jedro: Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno... sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 765/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.04.2013

Institut: javno priobčevanje glasbe - plačilo nadomestila - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - dokazna ocena

Jedro: Dokazno breme, da je v vtoževanem obdobju toženka v svojem gostinskem lokalu predvajala glasbo, je bilo na tožniku, ki pa ga ni zmogel.

Dokument: VSL sodba I Cp 3086/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2012

Institut: civilna kazen - naklep - huda malomarnost - okoliščine primera - kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev

Jedro: Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma... ali iz hude malomarnosti.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 160/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.04.2019

Institut: višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko delo

Jedro: Toženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.

Dokument: VSL sodba II Cp 2939/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.02.2016

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - avtorski honorar - exceptio illegalis - tarifa SAZAS - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija

Jedro: Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije.... Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1147/2017-29, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.05.2019

Institut: stroški postopka - pravna podlaga

Jedro: Toženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona... preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti. Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 3150/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv

Jedro: Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo. Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ker je Tarifa 1998 na podlagi... četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila. Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.

+

Dokument: Sodba II Ips 377/2001, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.03.2002

Institut: varstvo avtorskih pravic - avtorsko delo - skladba - predelava (aranžma) skladbe

Jedro: Ugotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo.

Dokument: VSL sodba I Cp 826/99, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.03.2000

Institut: avtorsko delo

Jedro: Predelano avtorsko delo je samostojno avtorsko delo. Če se omejitev pravice razpolaganja s prvotnim avtorskim delom po založniški pogodbi ne nanaša tudi na predelano avtorsko delo kot samostojno, za avtorja ni ovir glede razplaganja s slednjim. 

Dokument: Sodba II Ips 606/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.10.2008

Institut: veljavnost pogodbe - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - posredno zastopanje avtorjev

Jedro: Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic.... To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu. Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 2157/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.01.2015

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - nadomestilo za uporabo avtorskih del - obseg kršitve pravic - veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije - male glasbene pravice - aktivna legitimacija - nagrada za postopek

Jedro: Ker obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.

Dokument: VSL sklep II Cp 2927/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.05.2013

Institut: obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti - male avtorske pravice - varovana dela - repertoar kolektivne organizacije - pogodba z avtorjem - nevarovane stvaritve - časovne omejitve avtorske pravice - trditveno in dokazno breme - razmerja s tujimi elementi - uporaba slovenskega prava - načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev - način obračunavanja avtorskega honorarja

Jedro: Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti... priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 2926/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.05.2013

Institut: obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti - male avtorske pravice - varovana dela - repertoar kolektivne organizacije - pogodba z avtorjem - nevarovane stvaritve - časovne omejitve avtorske pravice - trditveno in dokazno breme - razmerja s tujimi elementi - uporaba slovenskega prava - načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev - način obračunavanja avtorskega honorarja

Jedro: Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske... organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno. Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 86/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski,... ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.


Obrazložitev: ... ti ne vplivajo na končno odločitev. Zato bo Vrhovno sodišče v tem postopku navedlo zgolj bistvene razloge za odločitev, do vseh relevantnih dodatnih argumentov pa se bo tudi posebej opredelilo.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Tožnik od toženke ni upravičen zahtevati plačila za kabelsko retransmisijo filmske glasbe, ki se predvaja v okviru avdiovizualnega dela, za katerega je bila ustvarjena. V dovoljenju, ki ga je UIL podelil Zavodu AIPA, je zapisano, da velja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del za vse soavtorje, med ...
+

Dokument: VSRS sodba II Ips 223/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.11.2016

Institut: tisk - obvestilo - objava popravka - vsebina popravka - vsebina tožbenega zahtevka

Jedro: Ob ugotovitvi sodišča, da se besedilo popravka objavljenega obvestila, katerega objavo je tožeča stranka zahtevala od tožene odgovorne urednice, in besedilo popravka objavljanega obvestila, katerega objavo zahteva tožeča stranka sedaj s tožbo, bistveno razlikujeta, saj je besedilu po tožbi... dodan še en naslov, je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tega ni mogoče obravnavati kot pomoto. Prvi odstavek 27. člena ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev in da so dopustni le pravopisni popravki, če se prizadeti s tem strinja. Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da je v skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka, da je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi (II Ips 510/2009). V takšnem primeru gre za nov popravek, ki odgovornemu uredniku še ni bil predložen in je to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2004/99, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2001

Institut: prekinitev postopka

Jedro: Člen 156 Ustave RS sodišču nalaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem le za primer, ko samo sodišče meni, da je zakon, ki bi ga navedeni odločitvi uporabili, protiustaven in torej ne za primer, kakršen je obravnavani, ko le stranka postopka tako meni. 

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1339/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 26.06.2014

Institut: civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti - kršitev določb Pravilnika - izračun ustreznega honorarja - posredovanje podatkov

Jedro: Zgolj opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja. Drži, da mora uporabnik... poslati SAZAS točne finančne podatke, ki so osnova za delitev avtorskega honorarja najkasneje 15 dni po izvedbi in da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. Vendar Tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oz. izračun omogoča na drug način, zato plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika, tudi če bi bile hudo malomarne ali celo namerne, ni mogoče izenačiti z hudo malomarno ali namerno kršitvijo samih avtorskih pravic.

+

Dokument: UPRS Sodba II U 11/2018-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.02.2018

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stranka v postopku

Jedro: Glede na to, da je bila stranka v upravnem postopku A.A. s.p. in ne A.A. kot fizična oseba, prosilka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni odločbi in je zato pričakovanje prosilke, da bi v postopku s tožbo zoper navedeni odločbi uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.

Dokument: VSRS Sklep I Up 207/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.06.2020

Institut: stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - tožba v upravnem sporu - status tožnika v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES)

Jedro: Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe... v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaja tožnika v upravnem sporu pritožniku tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Pritožnik ima v upravnem postopku na razpolago možnost zahtevati udeležbo, oziroma ima na voljo izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane