<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 584/2002
ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.584.2002

Evidenčna številka:VS17100
Datum odločbe:07.06.2005
Področje:DAVKI
Institut:avtorsko delo iz delovnega razmerja

Jedro

Avtorsko delo je lahko tudi delo po avtorski pogodbi, sklenjeni z zaposlenimi delavci, ki po vsebini ustreza delom in nalogam iz pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 15.11.2000 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka pritožbi tožeče stranke ugodila, odločbo Davčnega urada K. z dne 26.5.1999 odpravila v delu, ki se nanaša na opravljanje avtorskih del tajnice splošnih služb - tajnice direktorja, ter s spremenjenim izrekom omenjene odločbe tožeči stranki naložila plačilo: 1. prispevka na plačo od osnove 26.733.019,00 SIT (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 2.365,872,00 SIT, prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 1.700.220,00 SIT, prispevek za zavarovanje za primer poškodb pri delu v znesku 141.685,00 SIT, prispevek za porodniško varstvo v znesku 26.733,00 SIT, prispevek za zaposlovanje v znesku 16.039,00 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega neplačanega prispevka na plače od prvega dne zamude do dneva plačila; 2. prispevkov iz plač od osnove 26.733,019,00 SIT (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 4.143.618,00 SIT, prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 1.700.220,00 SIT, prispevek za porodniško varstvo v znesku 26.733,00 SIT in prispevek za zaposlovanje v znesku 37.426,00 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega neplačanega prispevka iz plač od prvega dne zamude do dneva plačila; 3. dohodnine v znesku 2.213.250,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega neplačanega zneska od prvega dne zamude do dneva plačila; 4. davka na izplačane plače v znesku 2.874.423,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega neplačanega zneska davka od prvega dne zamude do dneva plačila.

Odločitev tožene stranke, da naj bi bili izplačani avtorski honorarji po svoji vsebini prejemki iz delovnega razmerja, temelji na stališču, da je opravljanje novinarskega dela za delodajalca, s katerim ima novinar sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje novinarskega dela, avtorsko delo ustvarjeno v delovnem razmerju oziroma avtorsko delo ustvarjeno pri opravljanju delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Zato plačilo za tako delo ni avtorski honorar ampak plača. Pri tajnici splošnih služb - tajnici direktorja in pomočnici direktorja za finančno - poslovno področje prevajanje oziroma pisanje člankov za časopis ni zajeto v njun opis del in nalog. Zato je potrebno plačilo, ki sta ga prejeli za obravnavana dela, obravnavati kot avtorski honorar.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, zaradi česar je ne more preizkusiti (209. člen ZUP). Iz njenega izreka namreč izhaja, da naj bi bila pritožba tožeče stranke utemeljena za zaposleno delavko S.V., iz njene obrazložitve pa da je utemeljena tudi za S.Š. Sicer pa navaja, da tožena stranka napačno razlaga določbe Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 dalje ZASP), ker s svojo presojo (da dela po sklenjenih avtorskih pogodbah ustrezajo delom in nalogam iz pogodbe o zaposlitvi) izključuje možnost opredelitve pogodbenega dela kot avtorskega dela zgolj z ugotovitvijo, da je tožeča stranka avtorske pogodbe sklepala s svojimi delavci za dela, ki po vsebini sodijo med dela in naloge iz delovnega razmerja. V 101. členu ZASP je določena domneva izključnega prenosa materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja na avtorskem delu na delodajalca, kar pomeni, da avtor, ki avtorsko delo ustvari kot delojemalec pri izpolnjevanju delovnega razmerja, nima pravice do dodatnih avtorskih plačil, če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Dogovor je torej mogoč, vsebina dogovora pa v celoti prepuščena pogodbenima strankama, tako tudi ni ovir, da se ne bi pogodbenika ob plači dogovorila tudi za plačilo posebnega honorarja ali avtorskega nadomestila. Tudi ni sporno, da je delo, ki je predmet sklenjenih avtorskih pogodb, avtorsko delo v smislu 5.

člena ZASP. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v obravnavanem primeru, 101. člen ZASP ne predstavlja ustrezne oziroma zadostne podlage za davčno obravnavanje izplačanih avtorskih honorarjev kot izplačanih plač, če na podlagi v drugih postopkih ugotovljenih dejstev ni obenem ugotovljeno, da formalno pravna opredelitev poslovnega dogodka s strani inšpicirane pravne osebe ni skladna z resnično vsebino poslovnega dogodka in da predstavlja prikrito izplačilo plač v obliki davčno ugodnejših avtorskih honorarjev.

Okoliščin spornih izplačil, ki jih prvostopni organ v svoji odločbi sicer ugotavlja, tožena stranka v izpodbijani odločbi sploh ni presojala.

Tožena stranka se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje napačno razlaga določbe ZASP. Temeljna pravica iz delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Delodajalec ne more namesto plače izplačevati avtorskega honorarja, kot je to v obravnavanem primeru. Prvostopno sodišče se je postavilo na stališče, da se lahko delodajalec in delavec dogovorita, da bo delodajalec namesto plače izplačeval avtorski honorar. Po določbah ZASP pa bi bil mogoč le dogovor o izplačilu avtorskega nadomestila poleg plače. Delodajalec je delavcem izplačeval plačo za delo, opravljeno v rednem delovnem času. Za nadurno delo oziroma za delo preko rednega delovnega časa, pa je za enako delo, izplačeval avtorski honorar. Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o neskladnosti med izrekom in obrazložitvijo drugostopne odločbe. V izreku je bila odpravljena prvostopna odločba v delu, ki se nanaša na V.S. V obrazložitvi na 11. strani pa je odločitev natančno obrazložena in sicer: "Glede zaposlenih delavk V.S. in Š.S., ki jih kot primer navaja pritožnik v svoji odločbi drugostopni organ meni, da je pritožba v delu, ki se nanaša na V.S. utemeljena. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in da se razveljavi izpodbijana sodba.

Tožeča stranka ter Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev upravnih organov temelji na stališču, da avtorska dela iz delovnega razmerja obravnava 101. člen ZASP in da ta ureditev preprečuje izplačilo avtorskih honorarjev delavcem, ker imajo ti za delo iz delovnega razmerja pravico do plače. Takšna razlaga navedene določbe ZASP, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni pravilna. V 101. členu ZASP so urejena vprašanja izključnega prenosa materialnih in drugih pravic avtorja na delodajalca, kadar avtorsko delo ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz delovnega razmerja ali po navodilih delodajalca. Uzakonjena je domneva, da so te pravice avtorja izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. V 101. členu ZASP je torej izrecno dopuščena drugačna pogodbena ureditev. Razmerje med delodajalcem in delavcem, avtorjem avtorskega dela, je v ZASP urejeno še v 102. členu, ki ureja vprašanja posebnih pravic delodajalca v okviru svojih zbranih del oziroma pri avtorskih delih s področja računalništva (baze podatkov, računalniški programi). Drugih določb, ki bi se nanašale na razmerje med delodajalcem in delavcem glede ustvaritve avtorskega dela, pa ZASP ne vsebuje. Da bi bil namen zakonodajalca, da z določbami ZASP o avtorskem delu iz delovnega razmerja prepove sklepanje avtorskih pogodb med delodajalcem in delavcem oziroma izplačevanje s pogodbo dogovorjenih avtorskih honorarjev tudi ne izhaja iz obrazložitve Predloga Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah - EPA 673 - prva obravnava (poročevalec Državnega zbora, št. 21/1995). Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno razlaga določbe ZASP, ko navaja, da določba 101. člena ZASP, na katero sta svojo odločitev oprla upravna organa, ne predstavlja zadostne podlage za obravnavanje izplačanih avtorskih honorarjev kot izplačil plač v posamičnih primerih oziroma ugotovitev, da gre za prikrito izplačilo plač v obliki davčno ugodnejših avtorskih honorarjev. Takšno stališče je Vrhovno sodišče RS že zavzelo v zadevah I Up 592/2002 z dne 19.4.2005 ter I Up 11/2003 z dne 20.4.2005. Zato ni podan zatrjevani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, s katerimi daje tožena stranka svojo razlago 101. člena ZASP in pojasnjuje predvsem vsebino pravic iz delovnega razmerja. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre pri razlagi pojma avtorsko delo iz delovnega razmerja (101. člen ZASP) za razmerje med avtorskim in delovnim pravom. Da gre za avtorsko delo iz delovnega razmerja, morajo biti podane okoliščine, ki kažejo, da gre za stvaritev, ki ustreza standardom, ki jih avtorsko delo določa 5. člena ZASP, ustvarjeno pa mora biti pri izpolnjevanju delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca. V 1. odstavku 101. člena se namreč ZASP, ko opredeljuje pojem avtorskega dela iz delovnega razmerja, ne sklicuje zgolj na okoliščino sklenjenega delovnega razmerja. Zato vsebine pojma avtorsko delo in delovnega razmerja ni mogoče pojasniti zgolj z instituti delovnega prava.

Iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta (1. odstavka 11. strani) izhaja, da naj bi bila pritožba utemeljena v delu, v katerem se nanaša na tajnico splošnih služb - tajnico direktorja ter pomočnico direktorja za finančno poslovno področje. Zato pritožbeni ugovor, po katerem naj bi iz izpodbijanega upravnega akta jasno in nedvoumno izhajalo, da je bilo pritožbi ugodeno le v delu, v katerem se nanaša na tajnico splošnih služb - tajnico direktorja, ni utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.


Zveza:

ZASP člen 101.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xOTcyOA==