Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1zY29yZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==

Dokument: VSL sodba II Cp 630/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.04.2014

Institut: male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe - davek na dodano vrednost - priznana dejstva - prekoračitev zahtevka

Jedro: SAZAS je zavezanec za plačilo DDV-ja po 76. členu ZDDV-1, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev.

Dokument: VSL sodba II Cp 2010/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.01.2013

Institut: uveljavljanje materialne avtorske pravice na objavljenih neodrskih glasbenih delih - obvezno kolektivno upravljanje - male avtorske pravice - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo, male pravice tujih avtorjev

Jedro: V Sloveniji je upravljanje z avtorsko pravico objavljenih neodrskih glasbenih del poverjeno SAZAS-u. Upravljanje med drugim vključuje tudi izterjevanje plačil za njihovo priobčevanje. Možno pa je dokazovati, da materialne obveznosti zaradi uporabe tovrstnega avtorskega... dela ni, ker SAZAS za upravljanje s konkretnim tujim avtorskim delom nima pooblastila oz. za izterjavo ni podlage v pogodbenem razmerju.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 2661/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2013

Institut: dokazno breme - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorsko nevarovanih del - priobčitev neodrskih glasbenih del - avtorska pravica tujih avtorjev

Jedro: Tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP, zato SAZAS varuje tudi male pravice tujih avtorjev.Dokazno breme, da neodrska glasbena dela, ki jih je javnosti priobčila, ne sodijo med zaščitena dela tožeče stranke, je na toženi stranki.

Dokument: VSL sodba II Cp 806/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.05.2010

Institut: avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del - plačilo nadomestila - višina nadomestila - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - exceptio illegalis

Jedro: Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven. Zvišane... vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 685/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.06.2015

Institut: združenje SAZAS - objava podatkov o višini avtorskega honorarja - pravica do zasebnosti

Jedro: Objava podatkov o višini avtorskega honorarja ne posega v tožnikovo pravico do zasebnosti. Ta podatek se nanaša na tožnikovo poklicno udejstvovanje kot avtorja glasbenih del in predsednika Upravnega odbora SAZAS, kar pa ni tožnikova intimna sfera, katere nedotakljivost... in skritost bi pričakoval in zahteval in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni predmet varstva na podlagi pravice do zasebnosti in zaradi tega ni šlo za poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in zaradi tega ne gre za protipravno dejanje, ki je pogoj za odškodninsko odgovornost toženca. Tožnik kot vodstveni član Združenja SAZAS deluje tudi v javnem interesu in objava podatkov o njegovem zaslužku ni kršitev njegove zasebnosti.

+

Dokument: VSRS Sklep II Ips 325/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.05.2017

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - neupravičena pridobitev - nadomestilo - pravna podlaga - tarifa SAZAS - pravna praznina - dopuščena revizija

Jedro: Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelja radijskih in televizijskih programov iz 2007 ne more ustrezati pojmu skupnega sporazuma. Lahko pa vendarle predstavlja obrazloženo podlago zahteve za plačilo nadomestila, določenega s strani kolektivne... organizacije, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.

+

Dokument: UPRS sodba I U 873/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.02.2015

Institut: avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - plačilo nadomestil - izterjava nadomestil

Jedro: V ''Pogodbi o plačilu nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike, in njihovih prevodih ter pooblastilo'', sklenjeni med tožnikom in SAZAS-om 10. 6. 2008 (ki se nahaja v upravnih spisih), je med drugim tudi določeno,... da je v primeru, če pogodba o plačilu preneha veljati, bodisi sporazumno ali zaradi akta pristojnih organov ali drugih okoliščin ugasne pooblastilo dano SAZAS-u, tožnik pristojen, da samostojno uveljavlja vsa nadomestila za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov (4. člen). To pa pomeni, da mora tožnik sam pristopiti k pridružitvi navedenih pogodb oziroma sporazumov zaradi uveljavljanja teh pravic oziroma vsaj izkazati aktivnosti, ki kažejo na to, in pričeti tudi z zbiranjem oziroma izterjavo nadomestil. Tega pa tožnik ni storil.

+

Dokument: Sodba II Ips 8/2000, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.06.2000

Institut: neupravičena pridobitev - avtorska pravica - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - višina nadomestila - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa za predvajanje avtorskih del

Jedro: Tožena stranka je s predvajanjem glasbe v diskoteki v svojo korist uporabila pravico avtorjev glasbe do javnega predvajanja s fonogrami. Zato je tožeči stranki, Zdrženju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS, dolžna plačati... nadomestilo z korist, ki jo je imelaod uporabe. Korist tožene stranke znaša toliko, kolikor bi za uporabo avtorskih pravic v spornem obdobju morala plačati na podlagi veljavnega Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1339/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 26.06.2014

Institut: civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti - kršitev določb Pravilnika - izračun ustreznega honorarja - posredovanje podatkov

Jedro: Zgolj opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja. Drži, da mora uporabnik... poslati SAZAS točne finančne podatke, ki so osnova za delitev avtorskega honorarja najkasneje 15 dni po izvedbi in da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. Vendar Tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oz. izračun omogoča na drug način, zato plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika, tudi če bi bile hudo malomarne ali celo namerne, ni mogoče izenačiti z hudo malomarno ali namerno kršitvijo samih avtorskih pravic.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 1390/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2012

Institut: javna priobčitev neodrskih glasbenih del - plačilo nadomestila -uveljavljanje malih avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - predvajanje glasbe tujih avtorjev - repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesne obresti - določenost zahtevka

Jedro: Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali po nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic. Tako določena ekskluzivnost nalog kolektivne organizacije v razmerju do avtorjev izhaja iz narave kolektivne organizacije ter transparentnosti... in pravne varnosti, saj ne morejo različni subjekti sočasno upravljati iste pravice. Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic tako pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. SAZAS kot kolektivna organizacija z malimi avtorskimi pravicami ne upravlja zgolj v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije. V njen repertoar sodijo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Avtor se načeloma uveljavljanju materialnih avtorskih pravic lahko odpove, a je to potrebno dokazati, česar pa tožencu ni uspelo.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2723/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.06.2017

Institut: kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek

Jedro: V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev... nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 86/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.09.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali sme SAZAS na podlagi dovoljenja Urada za intelektualno lastnino kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči hkrati z avdiovizualnim delom kot njegovim sestavnim delom in ni bila ustvarjena posebej za uporabo... v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih); - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnih delih, ne glede na to, ali je bila glasba ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu ali ne; - ali je sodišče pristojno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 323/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestila

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 251/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.09.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 293/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - javna priobčitev glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t. i. predobstoječo glasbo v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 313/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.12.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo... v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS sodba II Ips 106/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.06.2016

Institut: objava popravka - mediji - pravico do dostopa do medijev

Jedro: Pravica do popravka po svoji vsebini ne sme prerasti v pravno nezavarovano pravico dostopa do medija.

Dokument: Sodba I Up 198/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.10.2004

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopku

Jedro: Možnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.

Dokument: VSRS Sodba in sklep II Ips 196/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.11.2017

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - obvezno kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem - prenos materialnih avtorskih pravic - uveljavljanje malih avtorskih pravic - avtorsko delo iz delovnega razmerja - plačilo avtorskega honorarja - pravilnik Združenja SAZAS - pravna narava pravilnika Združenja SAZAS

Jedro: Pravilnik, ki ga je toženec sprejel v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZASP, ni podzakonski akt. Toženec ni nosilec javnih pooblastil, da bi bil pristojen izdajati akte s splošno veljavnostjo. S tem, ko je tožnik prvič stopil v kontakt s tožencem in mu prijavil svoje delo, se... je med njima po zakonu vzpostavilo mandatno (skrbniško) razmerje. Tožnik ima torej vse pravice in obveznosti izrednega člana v skladu s Pravilnikom Združenja SAZAS o zaščiti avtorskih pravic in delitev avtorskih honorarjev, kolikor je ta v skladu z zakonom. Toženčevi obrambni ugovori, češ da je treba pogodbe razlagati tako, da so bile pravice radiodifuznega oddajanja (kot del malih glasbenih pravic) prenesene neposredno na RTV organizacijo kot uporabnika, so ne le neutemeljeni, temveč tudi v nasprotju z bistvom toženčevega obstoja in njegovimi temeljnimi zakonskimi pooblastili. Glede na prisilne določbe ZASP, 12. člen Pravilnika in ugotovljeno dejstvo, da je tožnik svoja dela prijavljal tožencu, on neposredno z uporabnikom ne bi mogel veljavno skleniti pogodbe, s katero bi nanj prenesel pravico javnega predvajanja teh del. Kolektivna organizacija pri svojem delovanju ne sme biti arbitrarna. To pa pomeni, da ima avtor v razmerju do nje enake pravice, ne glede na to, ali ona upravlja njegove pravice na podlagi pogodbe ali zakona. ZASP zelo omejuje avtorja pri uveljavljanju malih pravic (glej drugi odstavek 147. člena ter drugi in tretji odstavek 156. člena ZASP). Če pa še ne bi imel neposrednega zahtevka na izplačilo njemu pripadajočega deleža avtorskih honorarjev, bi mu bile male pravice praktično odvzete v korist kolektivne organizacije. To bi bilo v nasprotju z ustavno garancijo lastnine (33. člen Ustave RS) in ustavnim varstvom avtorskih pravic (60. člen Ustave RS). Pravice po ZASP ne morejo biti omejene glede na izbiro pravnoorganizacijske oblike kolektivne organizacije. Avtorsko delo iz delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 101. člena ZASP je samo tisto, ki ga ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Zaradi načela, da mora biti avtor primerno udeležen na koristih iz svoje stvaritve, je treba ta člen razlagati ozko in nikakor ne v smislu, da bi delodajalcu pripadale kar pravice na vseh avtorskih delih, ki jih ustvari delavec. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da so vnaprej določena samo tista pravila, ki so bila sprejeta pred obdobjem uporabe del. Pri spreminjanju pravil po obračunskem obdobju, na katerega se delitev nanaša, gre za za nedovoljeno sprotno določanje delitvenih pravil, ki nasproti avtorju ne učinkuje. Pomanjkljivost delitvenih pravil avtorju ne sme biti v škodo.


Obrazložitev: ... EUR). Poleg prenosa materialnih pravic na TV uveljavlja številne revizijske razloge. Revizijsko sodišče jih bo navedlo in obravnavalo vsakega posebej.21. Revizija toženca ni utemeljena.a) Glede temelja tožbenega zahtevka in glede zastaranja22. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se dela, na katerih ima tožnik materialne avtorske pravice, javno predvajala na TV. Zato mu je toženec kot kolektivna organizacija, ki obvezno uveljavlja male glasbene pravice, dolžan izplačati avtorski honorar, ki ga je zanj zbral. Štelo je, da velja za zastaranje tožnikove ...
+

Dokument: VSL sklep I Cp 119/2001, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2001

Institut: prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje

Jedro: 1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se... lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči. 

+

Izberi vse|Izvozi izbrane