Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 186cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj

Dokument: VSL Sodba II Cp 1900/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.11.2020

Institut: kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - spor zaradi plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - tarifa SAZAS - zakonske zamudne obresti - običajen avtorski honorar - plačilo odvetniških stroškov - zastaranje

Jedro: Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo in utemeljilo materialnopravno stališče, oblikovano v praksi pritožbenega sodišča, da je (drugače kot v primeru kabelske retransmisije glasbe v TV programih) v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih pravno praznino mogoče zapolniti z... naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene - 0,03 EUR na naročnika RA programov.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1284/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.10.2020

Institut: avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - višina avtorske odmene - javno priobčevanje glasbenih del - tarifa SAZAS - zastaranje

Jedro: Pritožbeni argument, da ekonomske vrednosti pravice ni mogoče ugotavljati ločeno za kabelsko retransmisijo v TV in radijskih programih, negira že okoliščina, da je bila v času veljavnosti Memoranduma z dodatki cena za uporabo tožnikovega glasbenega repertoarja v radijskih programih urejena v... posebni licenčni pogodbi - Sporazumu.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 1257/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.09.2020

Institut: javna priobčitev neodrskih glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za uporabo glasbenih del - višina nadomestila - obseg uporabe - varovana avtorska dela - avtorsko nevarovana dela - tarifa - tarifa SAZAS - razlaga tarife - vsebina - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo

Jedro: V času izvedbe prireditve je ZKUASP v 45. členu določal, da mora tarifa odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija, pri čemer se glede na okoliščine posameznega... primera upošteva tudi razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena (peta alineja tretjega odstavka 45. člena ZKUASP). Pred sprejetjem ZKUASP je ZASP v tretjem odstavku 156. člena določal enako, in sicer, da se pri določanju primerne tarife upošteva razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli, ki so uporabljena. Upoštevanje razmerja med varovanimi in nevarovanimi deli predstavlja osnovni standard WIPO. Pravilo pove, da je treba upoštevati delež varovanih in nevarovanih del ali predmetov sorodnih pravic in ga odbiti. Zanje se nadomestilo ne plačuje in če se pri neki prireditvi ali oddaji ali fonogramu uporabljajo varovana in nevarovana dela, se to upošteva ali pavšalno ali računsko (v odstotkih). Trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP), da je bilo razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli pri sprejetju Tarife 1998 že upoštevano pri tarifni postavki 1A-1 (koncerti resne glasbe), je na strani tožnika, na kar je pritožba utemeljeno opozorila. Slednji mora izkazati, kako je pri tej postavki navedeno razmerje upoštevano. S sklicevanjem na postavko zabavne glasbe, ki za priobčevanje zabavne glasbe določa nadomestilo 10 % od ustvarjenih prihodkov, pa tožnik tega, ali je pri postavki resne glasbe razmerje med varovanimi in nevarovanimi deli izkazano, ne izkazuje, ker gre za različni vrsti glasbe. Materialno pravno mora biti razmerje med varovanimi in nevarovanimi avtorskimi deli namreč upoštevano pri tarifi za istovrstno obliko avtorskih del, torej v tem primeru pri klasični glasbi. Poleg tega je tožnik toženki priznal 50 % popust, vendar pa ni obrazložil, po kakšnih kriterijih je bil popust priznan. Glede tega dejstva bi sodišče moralo tožnika v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, naj pojasni, na čem temelji priznan popust tožnika.

+

Dokument: VSL Sklep II Ip 1162/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 04.09.2020

Institut: oprostitev plačila sodnih taks - dohodki - občasni neperiodični dohodki - male avtorske pravice

Jedro: Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Dokument: VSL Sodba II Cp 601/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.08.2020

Institut: kabelska retransmisija glasbenih del - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - avdiovizualno delo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - primerna tarifa - pravna praznina - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - pristojnost sodišča - neenako obravnavanje - zastaranje terjatve - zastaralni rok - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - zavrnitev dokaznega predloga - nedobroverni pridobitelj - tek zakonskih zamudnih obresti - stranska terjatev

Jedro: Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna. Po naravi gre za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več... postopkih. Takšna je ustaljena sodna praksa. V postopkih po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije gre za vprašanja, ki zadevajo veljavnost in razlago prava EU, ne za vprašanja o (ne)skladnosti nacionalnega materialnega prava s pravom EU. Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče. Izbira metodologije za izračun tarife ne more biti odvisna od vsebine razpoložljivega procesnega gradiva. V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med SAZAS in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 880/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.08.2020

Institut: kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - licenčna analogija - pogodbeno dogovorjena cena - tarifa SAZAS - zastaranje - občasna terjatev - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - enotna sodna praksa - obrazloženost sodbe - pravni standard - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti

Jedro: Čeprav tožnik nadomestilo obračunava na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje (avtorske pravice niso bile predmet pogodbenega prenosa, ob katerem bi bilo predvideno... mesečno plačilo avtorskega honorarja). Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna. Obrazloženost izpodbijane sodbe je treba presojati v luči dejstva, da je bilo nadomestilo za uporabo avtorskega dela v času izdaje sodbe pravni standard, v zvezi s katerim je obstajala ustaljena sodna praksa, oziroma da je sodišče prve stopnje ta pravni standard napolnilo z vsebino, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse. Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 872/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.07.2020

Institut: avtorski honorar - nadomestilo za uporabo glasbe - retransmisija glasbenih del v TV programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - višina nadomestila - pristojnost sodišča - pravica do sodnega varstva - pravna praznina - običajni honorar - pravna varnost - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila - neupravičena uporaba - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - nastanek zamude - sodna praksa - načelo pravne enakosti - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - prekoračitev trditvene podlage

Jedro: Pritožbeno izpodbijanje načina določitve običajnega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del ni utemeljeno, saj se je Vrhovno sodišče RS oprlo na Pravilnik Zavoda AIPA o delitvi nadomestil zaradi uporabe analogije pri urejanju podobnih primerov in v izogib arbitrarnosti, pri tem pa je... upoštevalo tudi pogodbeno dogovorjeno razmerje med avdiovizualnimi in glasbenimi deli v Memorandumu. Ustaljena sodna praksa je zavzela stališče, da je licenčna analogija v primeru kabelske retransmisije glasbe v radijskih programih uporabljiva, ker se v primeru radijskih programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo. V primeru terjatve z obogatitveno pravno naravo je s prehodom koristi opredeljen trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek. Čeprav je višina nadomestila obračunana na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje.

+

Dokument: VSRS Sklep I Up 207/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.06.2020

Institut: stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - tožba v upravnem sporu - status tožnika v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES)

Jedro: Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe... v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaja tožnika v upravnem sporu pritožniku tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Pritožnik ima v upravnem postopku na razpolago možnost zahtevati udeležbo, oziroma ima na voljo izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2406/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.05.2020

Institut: avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena obogatitev - višina nadomestila - pravna podlaga - ugovor zastaranja - zastaranje - zastaralni rok - ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke - zamuda - zakonske zamudne obresti - tarifa SAZAS - dobrovernost

Jedro: Pritožba tožnika glede teka zakonskih zamudnih obresti je v skladu z zadnjo sodno prakso VS RS II Ips 260/2018 z dne 6. 2. 2020 utemeljena. Ker pravdni stranki nista sklenili pogodbe, niti ni bil sklenjen skupni sporazum med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ter je... med njima ves čas tekel spor o višini nadomestila, toženka pa je za celotno vtoževano obdobje plačala le 273,63 EUR, bi toženka morala vedeti, da pravica nanjo ni bila prenesena in da toženka za uporabo del iz tožnikovega repertoarja ni imela podlage. Izpostavljena okoliščina, da toženka ni vedela za točno višino svoje obveznosti, ne zadostuje, da bi riziko neplačila prešel na tožnika. Tudi okoliščina, ki jo v odgovoru na tožbo izpostavlja toženka, in sicer, da je postopek za določitev tarife pred Svetom za avtorsko pravo zastal, ne pomeni, da je mogoče izključno krivdo za zastoj tega postopka pripisati tožniku. Glede na to, da je toženka nedobroverna pridobiteljica koristi, tožniku na podlagi določila 193. člena OZ zakonske zamudne obresti dolguje od zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila za uporabo glasbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnika delno ugodilo tako, da je tek zakonskih zamudnih obresti spremenilo, kot izhaja iz izreka odločbe.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2358/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.04.2020

Institut: avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - pravna praznina - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - običajno plačilo - Svet za avtorsko pravo - pristojnost sodišča - filmska glasba - licenčna analogija - tarifa zavoda - metoda izračuna

Jedro: Stališče Vrhovnega sodišča glede načina zapolnitve tarifne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot napotek (nižjim sodiščem) za uporabo (začasne) tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP, in sicer... v vseh obstoječih in bodočih sporih, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena (kar z drugimi besedami pomeni: za vsa vtoževana obdobja, ne le za leto 2012, ki je bilo vtoževano obdobje v zadevi II Ips 43/2018 oziroma II Ips 219/2017), ter v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka. Vrhovno sodišče je, zavedajoč se variabilnosti v izračunu uporabljenih postavk, primerno nadomestilo določilo zato, ker je štelo, da bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 183/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.04.2020

Institut: avtorsko nadomestilo - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - primerno nadomestilo - običajno plačilo - tarifa - pravna praznina - načelo enakega obravnavanja - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - delno plačilo dolga - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - nepoštenost stranke - neprerekano dejstvo - pregled dokumentacije - sestanek s stranko

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. Enotna (enaka) obravnava vseh uporabnikov, upoštevajoč standard začasnosti (vtoževano obdobje v tem sporu je leto 2013),... utemeljuje uporabo tarife, kot jo je določilo Vrhovno sodišče. Obseg pravnomočnosti sodbe se lahko presoja le z razlago celotne sodbe, ne le izreka.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 1981/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.03.2020

Institut: kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka

Jedro: Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih... in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev. Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej. Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2003/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.02.2020

Institut: odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - odškodninska odgovornost medijev - odgovornost izdajatelja - objava prispevka v oddaji - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kršitev ugleda in dobrega imena - okrnitev ugleda pravne osebe - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - medijska svoboda - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - kolizija ustavnih pravic - objava mnenja - pravica do popravka - pravica do odgovora - vsebina izjave - žaljivost izjave - objektivna žaljivost - resničnost dejstev - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dobra vera - novinarska etika - javni interes - javna razprava

Jedro: Novinar je dolžan skrbno preverjati točnost zbranih informacij, kar (po sami naravi stvari) pomeni, da mora dogajanje, o katerem poroča, predstaviti celovito, informacije pa ne smejo biti podane na način, da bi bila izpuščena ali zamolčana dejstva, ki bi lahko skupaj s objavljenimi kazala povsem... drugačno sliko od predstavljene. Ker se tožeča stranka na vprašanja novinarja, čeprav je imela možnost, ni odzvala, ta pa je prispevke objavil na podlagi informacij, preverjenih pri številnih virih, za katere ni imel razloga, da jim ne bi verjel, se je upravičeno zanesel nanje in mu ni mogoče očitati nekorektnega poročanja, še manj žaljivih obdolžitev. Ostrejšega nadzora in kritike ne gre enostavno zamenjati za žaljive obdolžitve. Besednih zvez, uporabljenih v prispevkih, povprečni bralec ne more razumeti kot napada na tožečo stranko v smislu pravnega standarda žaljivosti. Nedvomno pa je šlo za kritično pisanje novinarjev, ki pa je bilo, četudi za tožečo stranko neprijetno, še vedno znotraj objektivnih meja dopustnega izražanja, ki ga je tožeča stranka glede na njen položaj v družbi dolžna trpeti.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep I Cp 1910/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.02.2020

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe

Jedro: Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo... manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1952/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.01.2020

Institut: avtorsko nadomestilo - radiodifuzna organizacija - kabelska retransmisija glasbenih del - prihodki iz radijske dejavnosti - neupravičena pridobitev koristi - primerno denarno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - odmerni odstotek - pravna praznina - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odmera pravdnih stroškov - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - pravica do proste izbire pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko

Jedro: Napačno je stališče, da bi bilo v odsotnosti trditev, katere konkretne ne-radijske dejavnosti opravlja tožena stranka in kakšne prihodke iz teh dejavnosti ustvari, treba šteti, da so bili vsi njeni prihodki v letu 2013, prikazani v evidenci AJPES, ustvarjeni z radijsko dejavnostjo. Z navedbami... o skupnem znesku prihodkov iz radijske dejavnosti, o poročanju tožeči stranki o svojih mesečnih prihodkih iz radijske dejavnosti, o avansnih plačilih in o (s strani tožeče stranke) izdanih avansnih računih, je tožena stranka dovolj konkretizirano prerekala navedbe tožeče stranke o višini prihodkov. Drži, da bi si tožena stranka za zastopanje v tem sporu lahko izbrala pooblaščenca z območja sedeža sodišča, a njeno pravico do proste izbire odvetnika dodatno utemeljuje okoliščina, da jo isti pooblaščenec zastopa tudi v drugih podobnih sporih (proti SAZAS), zato mu je materialnopravna problematika dobro znana.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 2215/2018-14, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 16.01.2020

Institut: javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - uporaba tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - reprezentativno združenje uporabnikov

Jedro: Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženec na podlagi vpogleda v register radijskih programov pri AKOS ter javno objavljenega seznama ustanoviteljev tožnika na spletni strani AJPES ugotovil, da približno dve tretjini vseh komercialnih radijskih programov emitirajo izdajatelji,... včlanjeni pri tožniku, zato ima tožnik lastnost reprezentativnega združenja. Toženec pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodil izvedenega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika v delu, v katerem se njegova izpoved nanaša na to, da tožnik nima lastnosti reprezentativnosti v smislu prvega odstavka 44. člena ZKUASP. Vsak izvedeni dokaz mora biti namreč podvržen presoji oziroma oceni organa, ki odloča v postopku

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1121/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.10.2019

Institut: avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - skupni sporazum - pravna praznina - običajni honorar - primerno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - pregled dokumentacije - pravica do izjave - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča

Jedro: Nepravilno je pritožbeno stališče, da sme izvedenec kot pomočnik sodišča pregledovati le dokumentacijo, ki je del sodnega spisa, oziroma da sme svoje ugotovitve opreti le na dokumentacijo, ki je del sodnega spisa. Tožena stranka je podala dokazni predlog za vpogled dokumentacije s pomočjo... izvedenca. Dokazovanje z izvedenci vodi sodišče (prvi odstavek 252. člena ZPP). Po drugem odstavku 252. člena ZPP se na zahtevo izvedenca in v mejah trditvene podlage strank lahko izvedejo dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Sodišče prve stopnje je imelo pravno, v trditvah tožene stranke pa tudi dejansko podlago za to, da je izvedencu dovolilo (dalo pooblastilo), da za potrebe izdelave izvedenskega mnenja pri toženi stranki pregleda ustrezno računovodsko dokumentacijo (torej dokumentacijo, ki ni del sodnega spisa). Pojasnilo izvedenca ob zaslišanju, da je pregledal 3.420 računov (114 strani po 30 računov), omogoča zaključek, da je bil predmet izvedenskega dela pregled obsežne dokumentacije. Obremenjevanje sodnega spisa s tako obsežno dokumentacijo ne sme biti samo sebi namen. S pritožbenimi navedbami, v okviru katerih pritožnica ne napada dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, naslonjenih na mnenje izvedenca, pa skuša doseči prav to. Z vidika spoštovanja strankine pravice do izjave je odločilno, da ji je bila v fazi izvajanja dokaza z izvedencem (pa tudi kasneje, kot izhaja iz prepisa zvočnega posnetka dela naroka s 1. 10. 2018, list. št. 134d v spisu) dana možnost sodelovanja (imela je možnost, da se seznani z dokumentacijo ter o njej izjavi), vendar te možnosti ni izkoristila.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 975/2018-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.06.2019

Institut: republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe

Jedro: Ker tožena stranka nesporno ni pridobila dodatnega mnenja strokovne Komisije po ponovnem obravnavanju tožnikove vloge in v tej zvezi izpodbijana odločba take obrazložitve tudi ne vsebuje, odločbe zato ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitosti... sprejete odločitve.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1147/2017-29, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.05.2019

Institut: stroški postopka - pravna podlaga

Jedro: Toženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona... preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti. Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2577/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.04.2019

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - primerno nadomestilo - veljavnost tarife - običajen avtorski honorar - ddv od avtorskih pravic - neupravičena obogatitev - zastaralni rok

Jedro: Obveznost obračuna davka je vezana na obdavčljivi dogodek, zato ni bistveno, ali je bila za storitev – uporabo avtorskih pravic – sklenjena pogodba ali ne.

Izberi vse|Izvozi izbrane