Dokument: VSC sodba Cpg 174/2014, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.08.2014

Institut: odškodninska odgovornost poslovodje

Jedro: Na tožeči stranki je, da glede na predpostavke odškodninske odgovornosti zatrjuje in dokazuje nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem direktorja, hkrati pa mora zatrjevati indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo očitano ravnanje kvalificirano kot... protipravno. Navedeno nedvomno zahteva, da so zatrjevanja tožeče stranke, ki želi dokazati obstoj odškodninske odgovornosti direktorja družbe, na stopnji visoke konkretiziranosti in ne zadošča zgolj navajanja negativnih poslovnih rezultatov in negativnih učinkov posameznih aktivnosti, izvedenih v družbi, temveč je nujno podati natančen opis škodnih ravnanj, pri tem pa še zlasti predstaviti umestitev družbe v konkretne poslovne razmere, ki šele lahko podajo objektivnost zatrjevane protipravnosti pri izvajanju nalog direktorja.

Dokument: VSL sodba I Cpg 1737/2013, enako tudi VSL sodba I Cpg 1435/2013, VSL sodba I Cpg 196/2014, VSL sodba I Cpg 1717/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.03.2014

Institut: neupravičena obogatitev - priobčevanje komercialnih fonogramov - kršitev avtorskih sorodnih pravic - dolžnost mesečnega poročanja - civilna kazen - skupni sporazum

Jedro: Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih... pravic, ki jih določa ZASP.S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmero za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.

Dokument: UPRS sodba I U 344/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.09.2014

Institut: kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife

Jedro: Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za... neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.

Dokument: UPRS sodba I U 362/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.10.2014

Institut: avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - začasna tarifa - glasba

Jedro: Določbo četrtega odstavka 156. člena ZASP je treba razlagati tako, da je določba podlaga za določitev Začasne tarife le v primeru, da tarifa za neko vrsto uporabe kabelskih del še ni bila določena.

Dokument: VSL sodba V Cpg 901/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 31.08.2016

Institut: pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - tarifa - monopolni položaj kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - namen pravičnega nadomestila - sodelovanje priobčevalca - sorodna pravica - (ne)sklenitev pogodbe - civilni delikt - neupravičena obogatitev - nedopustnost razlikovanja med uporabniki

Jedro: Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa... ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.

Dokument: VSL sodba V Cpg 583/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 26.10.2016

Institut: kršitev avtorske sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - razlikovanje med uporabniki - ustaljena sodna praksa - ravnanje v nasprotju s stališčem VS RS - neodvisnost sodnikov - odločba SEU - skupni sporazum - pravna narava skupnega sporazuma - exceptio illegalis - povrnitev škode in civilna kazen - dejavnost kolektivnih organizacij

Jedro: Zaradi ravnanja v nasprotju s stališčem VS RS ravnanje VSL ni bilo samovoljno. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije namreč neodvisen. Odločati pa mora v okvirih, ki mu jih dajeta ustava in zakon. Neodvisni so sodniki vseh stopenj, saj Ustava glede tega ne dela nobene izjeme. Prepovedan je... le samovoljen odstop od sodne prakse.

Dokument: VSL sodba V Cpg 1079/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.10.2016

Institut: sorodne pravice - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pravna narava skupnega sporazuma - skupni sporazum kot prisilni predpis - uporabniki fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov 2005 - Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti - ustaljena sodna praksa - delna ničnost - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - enako varstvo pravic - neodvisnost sodnika - vezanost na ustavo in zakon - pritožbene novote - očitek opustitve materialnega procesnega vodstva - predpravdni stroški - povrnitev stroškov opomina na temelju ZpreZP-1 - stroški postopka - načelo uspeha - strošek odsotnosti iz pisarne

Jedro: Drugi odstavek 17. člena OZ ureja poseben primer delne ničnosti, in hkrati tudi ureja pravno posledico. Namen ničnosti v takšnih zadevah je, da se pogodba znebi nedopustnega določila, in da velja brez njega, nadomesti pa ga dopustna določba prisilnega prava (88. člen OZ).

Dokument: VSL Sodba V Cpg 276/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 01.06.2017

Institut: nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - trgovinska dejavnost - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje - pravna narava sporazuma - odločba SEU

Jedro: Pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma je treba razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zahtevati v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko. Nobene zakonske podlage ni, da bi lahko tožeča stranka v... okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006-T ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006-T bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo več kot trikrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, s katerim bi imela sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006-T in uporabi T 2005 drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP. Stališče prvostopenjskega sodišča in višjega sodišča, da tožeča stranka ni imela podlage za razlikovanje med uporabniki po kriteriju (ne)sklenitve pogodbe je skladno z odločbo SEU C-572/13 z dne 12. 11. 2015 (Hewlett-Packard/Reprobel), iz katere izhaja, da: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne". Skupni sporazum ni pogodba obveznostnega prava, njegov učinek je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.

Dokument: VSL sodba II Cp 1759/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.12.2016

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pravica radiodifuzne retransmisije - kabelska retransmisija - avdiovizualna dela - male glasbene pravice - avtorski honorar - višina avtorskega nadomestila - višina tarife - običajno nadomestilo - minimalni avtorski honorar - skupni sporazum - Pravilnik 1998 - Memorandum - tarifni sporazum - začasna tarifa

Jedro: Res je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-165/03-18 z dne 15. 12. 2005 razveljavilo prvi odstavek poglavja II-javno oddajanje – tarife, ker je ugotovilo, da so v njem predpisana merila za določitev višine avtorskega honorarja za javno radiodifuzijo, presplošna. V ostalem delu II poglavja (drugi... in tretji odstavek) pa tarifa ni bila razveljavljena, zato je prvostopenjsko sodišče kot veljavno in dovolj določno ter primerno za izračun avtorskega nadomestila uporabilo določbo 7. točke drugega odstavka tega poglavja tarife, ki določa minimalen avtorski honorar za kabelsko retransmisijo v višini 42,00 SIT oziroma sedaj 0,175 EUR po naročniku mesečno.

Dokument: VSL sodba II Cp 1160/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.12.2016

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kabelska retransmisija - avdiovizualna dela - nadomestilo za uporabo avtorskih del - male glasbene pravice

Jedro: Tarifa iz Pravilnika 1998 je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča pravnoformalno pridobila naravo veljavnega skupnega sporazuma glede na prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B. Tarifa za uporabo avtorskih del določa višino in način izračunavanja avtorskega honorarja ali... nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, pri čemer se šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne, in sicer, dokler Svet za avtorsko pravo s pravnomočno odločbo ne odloči drugače.

Dokument: sodba I U 1482/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 08.05.2012

Institut: DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - subjektivni element - davčno in finančno svetovanje - svetovanje pri nakupu računalniške opreme

Jedro: V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje davčnih ugodnosti, zato v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe ZDDV (40. člen). Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti, zato nima prav tožnica, ko meni, da davčni organ... želi nanjo prevaliti breme dokazov. Tožnica razen računov, poročil o opravljenem delu, ki so po vsebini enaki računom, s sklicevanjem na splošna določila pogodb, tudi po mnenju sodišča ne izkazuje, da so zaračunane storitve dejansko opravljene prav s strani družb A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o., drugačnih dokazil pa tožnica nima. Tožnici je očitati tudi subjektivni element. Tožnica je vedela oz. bi morala vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV, glede na objektivne okoliščine, ki jih je podrobno opisal prvostopenjski davčni organ in s katerimi se strinja tudi sodišče.

Dokument: VSL sodba I Cp 925/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.01.2013

Institut: nadomestilo za uporabo avtorskih del - civilna kazen

Jedro: Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo... avtorskih del.

Dokument: VSL sodba II Cp 1133/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.12.2012

Institut: male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo - varovana avtorska dela - avtorska dela tujih avtorjev - uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev

Jedro: ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke... prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.

Dokument: VSRS Sodba U 1/2015-28, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - pravica do izjave - trajanje postopka - obseg sodne presoje

Jedro: Izbira merila za določitev primerne tarife je prepuščena Svetu za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet), ki mu je torej podeljena diskrecija pri njegovi izbiri. V tem delu gre torej za pravila stroke, kar pomeni, da ima Svet, kot strokovni organ, odločilno vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor... nad tem, uporaba katerih od več možnih možnih meril je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov. Uporaba pa mora biti ustrezno obrazložena, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi storila. Dejstvo, da bi lahko Svet uporabil tudi drugo merilo (konkretno tarife v preostalih državah EU) ne more predstavljati kršitve materialnega prava.

Dokument: VSL sodba I Cp 234/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.09.2013

Institut: veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - exceptio illegalis - civilna kazen - kršitev materialne avtorske pravice - plačilo avtorskega honorarja - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev - poslovna skrivnost - osebni podatki

Jedro: Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.

Dokument: VSL sodba I Cp 205/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.06.2013

Institut: javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja - višina nadomestila - uporaba in veljavnost pravilnika - tarifa - civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti

Jedro: Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave. Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o... pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.

Dokument: VSL Sodba II Cp 533/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic

Jedro: Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi... 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka. Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B. Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.

Dokument: UPRS Sodba I U 975/2018-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.06.2019

Institut: republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe

Jedro: Ker tožena stranka nesporno ni pridobila dodatnega mnenja strokovne Komisije po ponovnem obravnavanju tožnikove vloge in v tej zvezi izpodbijana odločba take obrazložitve tudi ne vsebuje, odločbe zato ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitosti... sprejete odločitve.

Dokument: VSL Sodba II Cp 2358/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.04.2020

Institut: avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - pravna praznina - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - običajno plačilo - Svet za avtorsko pravo - pristojnost sodišča - filmska glasba - licenčna analogija - tarifa zavoda - metoda izračuna

Jedro: Stališče Vrhovnega sodišča glede načina zapolnitve tarifne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno razumelo kot napotek (nižjim sodiščem) za uporabo (začasne) tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP, in sicer... v vseh obstoječih in bodočih sporih, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena (kar z drugimi besedami pomeni: za vsa vtoževana obdobja, ne le za leto 2012, ki je bilo vtoževano obdobje v zadevi II Ips 43/2018 oziroma II Ips 219/2017), ter v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka. Vrhovno sodišče je, zavedajoč se variabilnosti v izračunu uporabljenih postavk, primerno nadomestilo določilo zato, ker je štelo, da bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev, če bi sodišča v sporih tožeče stranke s kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 120/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.02.2019

Institut: odškodninska odgovornost - protipravnost - človekove pravice - pravica do zasebnosti - pravica do časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - test sorazmernosti - praktična konkordanca - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izjava politika - izjava novinarja - tajnost podatkov - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - zasebnik - relativno javna oseba

Jedro: Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami (pravico do zasebnosti, časti in dobrega imena na eni strani ter pravici do svobode izražanja na drugi strani) civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP - navezava na kriterije iz kazenskega... prava v zvezi s kaznivim dejanjem razžalitve in žaljive obdolžitve je bila v zadnjem času presežena. Izjavam politikov je priznana enako stopnjo varstva, kot gre izjavam novinarjev. V primerih, ko zaradi zavarovanja zasebnosti ali drugih človekovih pravic pride do omejitve svobode izražanja je ESČP v dveh prelomnih zadevah, in sicer Von Hannover proti Nemčiji (št.2) in zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji, izoblikovalo ključna merila za razreševanje kolizije med temi pravicami. Ta merila so: 1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; 2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; 3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; 4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; 5) vsebina, oblika in posledice objave; 6) teža naloženih sankcij. Ugotovitev, da je toženec s sporno izjavo posegel v tožnikovo zasebnost ali njegovo čast in dobro ime, sama po sebi ne zadošča za oceno o njeni protipravnosti in nedopustnosti. Protipravnost izjave je treba presojati ob upoštevanju stališč in kriterijev, ki jih je izoblikovala praksa ESČP. Ni šlo za tipične tajne podatke, ki nastanejo pri rednem delu obveščevalno - varnostne službe, ampak za domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale znotraj SOVE. Te pa se pred javnostjo ne smejo skriti pod pretvezo, da gre za tajne podatke. Utemeljitev nižjih sodišč, da ni bilo nobene potrebe po vnovičnem prebiranju starih poročil, ki se nanašajo na afero A. oziroma da to ni bilo niti nujno niti primerno, ker so o tem že tekli drugi postopki, pomeni grob poseg v pravico do svobode izražanja in je kot taka nesprejemljiva tako s strani domače ustavno-sodne prakse kot tudi prakse ESČP.