Dokument: VSL sklep II Cp 2927/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.05.2013

Institut: obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti - male avtorske pravice - varovana dela - repertoar kolektivne organizacije - pogodba z avtorjem - nevarovane stvaritve - časovne omejitve avtorske pravice - trditveno in dokazno breme - razmerja s tujimi elementi - uporaba slovenskega prava - načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev - način obračunavanja avtorskega honorarja

Jedro: Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti... priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.

Dokument: sklep I U 952/2010, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.10.2011

Institut: nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe

Jedro: V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih... kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.

Dokument: VSL Sodba II Cp 2858/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca

Jedro: Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.

Dokument: Sodba II Ips 742/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.01.2006

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari

Jedro: Toženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.

Dokument: VSL sklep II Cp 346/2004, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.10.2005

Institut: javno predvajanje avtorskih glasbenih del

Jedro: Po tarifni št. III-A Tarife za javno priobčitev glasbenih del lahko tožeča stranka zahteva plačilo od gostinskih obratov z mehanično glasbo tako, če se ta predvaja iz glasbenega stolpa, kot tudi, če se predvaja preko radijskega ali televizijskega sprejemnika. Ker je tožeča stranka v postopku pravočasno zatrjevala, da je v lokalu tudi televizijski sprejemnik in za to predložila ustrezne dokaze, bi moralo sodišče tudi ob ugotovitvi, da v lokalu ni glasbenega stolpa, tožbenemu zahtevku delno ugoditi. 

Dokument: VSL sodba I Cp 2004/99, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2001

Institut: prekinitev postopka

Jedro: Člen 156 Ustave RS sodišču nalaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem le za primer, ko samo sodišče meni, da je zakon, ki bi ga navedeni odločitvi uporabili, protiustaven in torej ne za primer, kakršen je obravnavani, ko le stranka postopka tako meni. 

Dokument: VSL sklep II Cp 1449/2009, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.07.2009

Institut: nadomestilo za uporabo avtorskega dela - pogodba - neupravičena obogatitev

Jedro: Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno... upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.

Dokument: VSL sklep II Cp 3466/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.10.2010

Institut: začasna odredba - trditvena podlaga - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba

Jedro: Tako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.

Dokument: Sklep I Up 123/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 16.04.2014

Institut: kolktivno upravljanje avtorskih pravic - ukrep nadzornega organa - promocijski sklad - začasna odredba - pritožba - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu

Jedro: Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe. Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za... vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru, še zlasti glede na to, da je pritožnik kot primarni tožbeni predlog predlagal, da sodišče prve stopnje izreče izpodbijani sklep tožene stranke za ničen, mora še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti tudi to presojo oziroma zlasti, ali ni z izpodbijanim sklepom, ki naj bi ga tožena stranka izdala v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti, odločila o zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.

Dokument: VSRS sodba III Ips 33/2014, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.09.2015

Institut: avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja

Jedro: Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP. URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice... ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico. ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.

Dokument: VSL sodba V Cpg 322/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.04.2016

Institut: sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - proizvajalec fonogramov - predvajanje fonogramov - glasbeni nastopi v živo - intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - višina nadomestila - tarifa Zavoda IPF - druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko - razlaga tarife - začasna tarifa - določitev začasne tarife - povrnitev stroškov opomina - stroški izvršilnega postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi - odločitev o stroških postopka - uspeh celotnega postopka

Jedro: Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.

Dokument: VSL Sodba I Cp 3150/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.06.2017

Institut: pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv

Jedro: Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo. Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ker je Tarifa 1998 na podlagi... četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila. Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.

Dokument: VSL sodba I Cp 969/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.01.2013

Institut: razpravno načelo - male avtorske pravice

Jedro: Razpravno načelo sicer nalaga sodišču, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, vendar je brez pomena, katera od strank je neko dejstvo navedla. Kljub temu, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe o plačilu vtoževanega zneska, to posledično ne... pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke ter obvestila o zapadlih obveznostih, iz katerega izhaja, da je bila terjatev delno poravnana.

Dokument: UPRS Sodba II U 11/2018-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.02.2018

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stranka v postopku

Jedro: Glede na to, da je bila stranka v upravnem postopku A.A. s.p. in ne A.A. kot fizična oseba, prosilka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni odločbi in je zato pričakovanje prosilke, da bi v postopku s tožbo zoper navedeni odločbi uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.

Dokument: VSRS Sklep I Up 207/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.06.2020

Institut: stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - tožba v upravnem sporu - status tožnika v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES)

Jedro: Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe... v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaja tožnika v upravnem sporu pritožniku tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Pritožnik ima v upravnem postopku na razpolago možnost zahtevati udeležbo, oziroma ima na voljo izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku.

Dokument: VSL sodba II Cp 2939/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.02.2016

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - avtorski honorar - exceptio illegalis - tarifa SAZAS - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija

Jedro: Toženka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, se plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na notranje razmerje med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena, in na morebitne (ne)predložitve računov avtorjem s strani kolektivne organizacije.... Razmerje toženke s kolektivno organizacijo se odraža v plačevanju avtorskega honorarja, kar predvideva zakon.

Dokument: VSL Sodba II Cp 2673/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe

Jedro: Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.

Dokument: UPRS Sodba I U 1147/2017-29, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.05.2019

Institut: stroški postopka - pravna podlaga

Jedro: Toženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona... preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti. Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 86/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski,... ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.

Dokument: Sodba II Ips 125/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2002

Institut: zamudna sodba - aktivna legitimacija SAZAS - kolektivno uveljavljanje avtorskih honorarjev - male avtorske pravice za glasbo - pravica do avtorskega honorarja

Jedro: Obseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se ta ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Zato ni mogoče z dodatnimi navedbami v reviziji vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širše ali drugačno... dejansko stanje od tistega, ki izhaja tožbe.