<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sklep I Cp 407/2006
ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.407.2006

Evidenčna številka:VSM20218
Datum odločbe:25.04.2006
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:napotitev na pravdo - stranka postopka

Jedro

Za stranke v smislu ZD pa se štejejo le dediči in

volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno

pravico iz zapuščine. Glede na določilo 175. člena ZD torej

stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj

priglasijo svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Med

stranke, to je formalne udeležence zapuščinskega postopka,

pa gre šteti le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine

od dedičevega premoženja.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

se spremeni tako, da izrek sklepa pravilno glasi:

"Zapuščinski postopek se prekine in se zapustnikovo vdovo E.

N., stan. T. ul. 43, S. G. napoti na pravdo, da s tožbo

proti upniku M. d.o.o, G. c. 9, M., uveljavi v pravdi

zahtevek, da zapuščine po zap. S. N. ni, ker je zapustnikova

vdova E. N. do celote lastnica nepremičnine parc. št. 14. E,

et. enota "14" - dvosobnega stanovanja št. 14 v II.

nadstropju s kl. bok. iste št. v skupni izmeri 53,73 m2 na

naslovu T. ul. 43, S. G., vpisano v vl. št. 1528/14 k.o. S.

G. ter osebnega avtomobila znamke Škoda, kom. oznake Felicia

GLXI z ident. št. ..., reg. št. ..., po prometnem dovoljenju

UE S. G..

Zapustnikova vdova je dolžna vložiti tožbo v roku 30 dni po

pravnomočnosti tega sklepa, sodišče pa obvestiti o vloženi

tožbi, sicer bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek ne

glede na zahtevek glede katerega jo je napotilo na pravdo".

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na

pravdo napotilo zapustnikovo vdovo in zapustnikovo hči, da s

tožbo proti upnikom M. d.o.o, J. k. podjetju S. G. d.o.o. in

Z. M. d.d., v pravdi uveljavita zahtevek, da zapuščine po

zapustnike ni, ker je zapustnikova vdova lastnica

nepremičnine parc. št. 14. E, et. enota "14" - dvosobnega

stanovanja št. 14 v II. nadstropju s kl. bok. iste št. v

skupni izmeri 53,73 m2 na naslovu T. ul. 43, S. G., vpisano

v vl. št. 1528/14 k.o. S. G. ter osebnega avtomobila znamke

Škoda, kom. oznake Felicia GLXI z ident. št. ..., reg. št.

..., po prometnem dovoljenju UE S. G. (prvi odstavek

izreka). Hkrati je sklenilo, da sta tožbo dolžni vložiti v

roku 30 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa,

zapuščinskemu sodišču pa predložiti obvestilo o vloženi

tožbi (drugi odstavek izreka), sicer se bo zapuščinska

obravnava nadaljevala in končala ne glede na zahtevek,

zaradi katerega je sodišče dedinji napotilo na pravdo.

Zoper takšen sklep sta pravočasno vložili pritožbo

zapustnikova vdova in zapustnikova hči. Zapustnikova vdova

se pritožuje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Po njenem prepričanju je sodišče prve stopnje ravnalo

napačno, ko je na pravdo napotilo tudi njeno hči, ki v

zapuščinskem postopku ne uveljavljna deleža po pokojnem

očetu. Sicer pa zapustnikova vdova in zapustnikova hči niti

ne moreta biti sospornici v pravdnem postopku, kjer bodo

njuni interesi nasprotni. Zapustnikova vdova bo namreč

uveljavljala, da zapuščine po zapustniku ni, medtem ko bo

zapustnikova hči lahko zatrjevala, da zapuščinsko premoženje

je.

Zapustnikova hči se je pritožila zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega

prava. Tako kot zapustniova vdova se pritožuje zoper napačno

odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo

tudi zapustnikovo hči, ki zahtevo sodedinje v celoti

priznava. Hkrati je še poudarila, da upnik, ki uveljavlja

kakšno pravico iz zapuščine, ne more biti stranka

zapuščinskega postopka, zato je napačen zaključek

prvostopenjskega sodišča, da so med strankami sporna

dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža.

Pritožnici sta pritožbenemu sodišču predlagali spremembo

izpodbijanega sklepa tako, da na pravdo napoti le

zapustnikovo vdovo, podrejeno pa, da sklep razveljavi in

zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Pritožbi sta utemeljeni.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so

navedeni v pritožbi in hkrati v okviru preizkusa po uradni

dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP v zvezi 163. členom Zakona o dedovanju - ZD),

ko pritožbeno sodišče pazi na bistvene kršitve določb

pravdnega postopka, ki so primeroma naštete in na pravilno

uporabo materialnega prava, je ugotoviti, da je sodišče prve

stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo.

V določilih 210. in 213. člena ZD, kjer je urejena napotitev

na pravdo in prekinitev zapuščinskega postopka, je določeno,

da zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in

napoti na pravdo le stranke zapuščinskega postopka, in to le

v primerih, kot so v citiranih zakonskih določilih primeroma

navedeni. Za stranke v smislu ZD pa se štejejo le dediči in

volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno

pravico iz zapuščine. Glede na določilo 175. člena ZD torej

stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj

priglasijo svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Med

stranke, to je formalne udeležence zapuščinskega postopka,

pa gre šteti le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine

od dedičevega premoženja.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta upnika J. k.

podjetje S. G. d.o.o. in Z. M. d.d v konkretnem zapuščinskem

postopku zgolj priglasila svoji terjatvi. Ker pa nista

predlagala tudi ločitve zapuščine od premoženja dedičev,

jima ni mogoče priznati položaja udeležencev oziroma strank

zapuščinskega postopka in bosta morala svoji terjatvi, ki ju

dedinji nista priznali, uveljavljati v pravdi.

Poleg tega pa je treba pritožbama ugoditi tudi v delu, ko

zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje napačno na pravdo

napotilo tudi zapustnikovo hči. Res je kot trdita pritožbi,

da je zapustnikova hči priznala izločitveni zahtevek svoje

matere in se dedovanju odpovedala v korist zapustnikove

vdove, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da dejstvo, od

katerega bi bila odvisna velikost dednega deleža

zapustnikove hčere sploh ni sporno in zaradi tega

zapustnikove hčere ni mogoče napotiti na pravdo.

Vsled vsega navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo

pritožbama in spremenilo izpodbijani sklep prvostopenjskega

sodišča (3. točka 365. člena ZPP v zvzeis 163. členom ZD)

tako kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer tako, da je

na pravdo napotilo le zapustnikovo vdovo, da s tožbo zoper

upnika Mapis d.o.o., ki pa je v zapuščinskem postopku

predlagal ločitev zapuščine do višine 186.205,00 SIT s pp od

premoženja dedičev, uveljavi, da pokojni ni zapustil

zapuščine in je sama lastnica predmetne nepremičnine in

osebnega avtomobila.

Ker pritožnici nista priglasili stroškov pritožbenega

postopka, je odločitev o teh odpadla (prvi odstavek 163.

člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

 


Zveza:

ZD člen 163, 175, 210, 213, 163, 175, 210, 213. ZPP člen 163, 163/1, 350, 350/2, 365, 365-3, 163, 163/1, 350, 350/2, 365, 365-3.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjcwMw==