Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 174cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==

Dokument: VSL sodba II Cp 1390/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2012

Institut: javna priobčitev neodrskih glasbenih del - plačilo nadomestila -uveljavljanje malih avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - predvajanje glasbe tujih avtorjev - repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesne obresti - določenost zahtevka

Jedro: Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali po nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic. Tako določena ekskluzivnost nalog kolektivne organizacije v razmerju do avtorjev izhaja iz narave kolektivne organizacije ter transparentnosti... in pravne varnosti, saj ne morejo različni subjekti sočasno upravljati iste pravice. Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic tako pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. SAZAS kot kolektivna organizacija z malimi avtorskimi pravicami ne upravlja zgolj v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije. V njen repertoar sodijo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Avtor se načeloma uveljavljanju materialnih avtorskih pravic lahko odpove, a je to potrebno dokazati, česar pa tožencu ni uspelo.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1348/2012, enako tudi VSL sodba I Cp 3720/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.06.2012

Institut: civilna kazen - kršitev avtorskih pravic - dolžnost uporabnikov obveščati - pridobitev soglasja za javno priobčitev varovanih del - posredovanje podatkov o prejetih avtorskih honorarjih

Jedro: Ker kolektivna organizacija ne zatrjuje, da bi uporabi avtorskih del nasprotovala, je uporabnik s prijavo uporabe avtorsko varovanih del zadostil obveznosti pridobitve soglasja za javno priobčitev varovanih del.Ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o... honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo strošek (izdatek) in ne dohodek.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 3262/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2012

Institut: avtorski honorar - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev

Jedro: Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega... nadomestila za uporabo avtorskih del.Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti. ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 3086/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2012

Institut: civilna kazen - naklep - huda malomarnost - okoliščine primera - kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev

Jedro: Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma... ali iz hude malomarnosti.

+

Dokument: sodba I U 1482/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 08.05.2012

Institut: DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - subjektivni element - davčno in finančno svetovanje - svetovanje pri nakupu računalniške opreme

Jedro: V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje davčnih ugodnosti, zato v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe ZDDV (40. člen). Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti, zato nima prav tožnica, ko meni, da davčni organ... želi nanjo prevaliti breme dokazov. Tožnica razen računov, poročil o opravljenem delu, ki so po vsebini enaki računom, s sklicevanjem na splošna določila pogodb, tudi po mnenju sodišča ne izkazuje, da so zaračunane storitve dejansko opravljene prav s strani družb A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o., drugačnih dokazil pa tožnica nima. Tožnici je očitati tudi subjektivni element. Tožnica je vedela oz. bi morala vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV, glede na objektivne okoliščine, ki jih je podrobno opisal prvostopenjski davčni organ in s katerimi se strinja tudi sodišče.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 2774/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2012

Institut: male glasbene pravice - avtorski honorar - veljavnost Pravilnika - civilna kazen - valorizacija

Jedro: Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek... sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.

+

Dokument: Sodba X Ips 334/2010, enako tudi X Ips 341/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.02.2012

Institut: kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo - posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva - odprava ugotovljenih nepravilnosti - pristojnost skupščine kolektivne organizacije - sprejem oziroma dopolnitev aktov

Jedro: Po drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s... katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora. Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila revidentkino skupščino kot zbor njenih članov.

+

Dokument: VSL sklep in sodba I Cpg 1084/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.01.2012

Institut: plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij

Jedro: Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.

Dokument: VSL sodba II Cp 2367/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.01.2012

Institut: avtorska pravica - davek na dodano vrednost - zavezanec za plačilo DDV - dogovor o plačilu DDV

Jedro: Ni sporno, da je tožeča stranka davčni zavezanec po prvem odstavku 5. člena ZDDV-1 za plačilo davka na dodano vrednost in da je toženi stranki izstavila račune za mesečno dogovorjeni znesek in 8,5% DDV. Ni pa izkazana podlaga za prenos bremena plačila DDV na toženo stranko. Pritožbeno... sodišče zato šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala, da je s toženo stranko sklenila dogovor o tem, da bo tožena stranka nase prevzela breme plačila davka na dodano vrednost in pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 4780/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: male avtorske pravice - kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - tarifa - valorizacija tarife

Jedro: Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne... prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cp 787/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: avtorska pravica - uporabnik avtorskih del - organizator koncerta - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - verzija - odškodnina - civilna kazen

Jedro: Tožena stranka je bila kot koncertni organizator uporabnica avtorskih del. Njena temeljna dolžnost v razmerju do avtorja oziroma tožeče stranke kot kolektivne organizacije za upravljanje avtorskih pravic je bila dolžnost pridobitve pravic in plačila. Ta dolžnost je eno temeljnih načel avtorskega... prava, ki je opredeljeno predvsem v 21. členu in prvem odstavku 81. člena, za kolektivno upravljanje še dodatno v 157. členu in ponovno v prvem odstavku 159. člena ZASP. Če uporabnik ne pridobi pravic in ne plača nadomestila, jih krši in nosi vse posledice. Kolektivna organizacija nadomestilo prisilno izterja kot verzijo, kot odškodnino ali kot civilno kazen.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 65/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: avtorska pravica - nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija

Jedro: Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.

Dokument: VSL sodba I Cp 4223/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: avtorska pravica - nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija - exceptio illegalis

Jedro: Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje... reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno. Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 4812/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2011

Institut: avtorska pravica - nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija

Jedro: Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.

Dokument: VSL sodba I Cp 4298/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.11.2011

Institut: male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa - uporaba pravilnika

Jedro: Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne... prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 3530/2010, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.11.2011

Institut: avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija

Jedro: Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.

Dokument: VSL sodba II Cp 478/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.11.2011

Institut: nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del

Jedro: Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.

Dokument: VSL sodba I Cp 1708/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.11.2011

Institut: nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice - SAZAS - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del

Jedro: Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil... za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.

+

Dokument: sklep I U 952/2010, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.10.2011

Institut: nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe

Jedro: V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih... kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.

+

Dokument: Sodba II Ips 160/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.09.2011

Institut: zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife

Jedro: Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma. Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti... pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane