Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 174cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==

Dokument: VSL Sodba II Cp 2912/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2018

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina

Jedro: Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od... ustvarjenega prihodka.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 94/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.08.2018

Institut: plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče... zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi. Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 86/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski,... ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.


Obrazložitev: ... ti ne vplivajo na končno odločitev. Zato bo Vrhovno sodišče v tem postopku navedlo zgolj bistvene razloge za odločitev, do vseh relevantnih dodatnih argumentov pa se bo tudi posebej opredelilo.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Tožnik od toženke ni upravičen zahtevati plačila za kabelsko retransmisijo filmske glasbe, ki se predvaja v okviru avdiovizualnega dela, za katerega je bila ustvarjena. V dovoljenju, ki ga je UIL podelil Zavodu AIPA, je zapisano, da velja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del za vse soavtorje, med ...
+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 101/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija

Jedro: V obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del je treba uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če... ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 533/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic

Jedro: Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi... 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka. Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B. Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2673/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe

Jedro: Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.

Dokument: VSL Sodba II Cp 2858/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca

Jedro: Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 2485/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.06.2018

Institut: kolektivne organizacije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - male avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - televizijski program - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primernost tarife - prekoračitev tožbenega zahtevka

Jedro: Pritožnica utemeljeno opozarja, da tarifa ne ločuje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Vendar to ne pomeni, da je odločitev napačna, ali celo, da je odločeno mimo zahtevka, pač pa le, da bo prisojeni znesek treba upoštevati v primeru, da bi za isto obdobje tožnik od... toženke zahtevah še plačilo za uporabo glasbe za kabelsko retransmisijo TV programov.

+

Dokument: VSL Sodba V Cpg 351/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.05.2018

Institut: pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - civilna kazen - civilna kazen po ZASP - neupravičena obogatitev - pravice izvajalcev glasbe - kršitev - neodvisnost sodnikov - enotna sodna praksa - primerno nadomestilo - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )

Jedro: Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli... dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP. Določila SS 2006 so v tem delu v izrecnem nasprotju s kogentnimi določbami 168. člena ZASP. Zato jih sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke ne more upoštevati (exceptio illegalis). Tožeča stranka tudi ne more zahtevati povrnitev neupravičene obogatitve, ki bi presegala višino nadomestila, ki bi ga tožeča stranka še lahko zahtevala na pravno pravilen način. Pravni temelj za določitev višine nadomestila, odškodnine zaradi nedovoljenega predvajanja fonogramov in civilne kazni je enak. To je tarifa iz SS 2006.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 219/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP pa ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno pa toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... na avdiovizualnem delu kot celoti. Gre za avtorjeva dodatna moralna in materialna upravičenja.Presoja Vrhovnega sodišča15. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati16. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.17. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 43/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... ne obstaja, se mora tožnikov zahtevek preveriti z vidika primernosti in pravičnosti.Presoja Vrhovnega sodišča19. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.21. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Dokument: VSL Sklep II Cp 2566/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.02.2018

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - avtorske pravice - male avtorske pravice - radijska dejavnost - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - podlaga za odmero nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - tarifa SAZAS - skupni sporazum - materialno procesno vodstvo

Jedro: Tarifa 98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 77/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.02.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - izključna materialna avtorska pravica - kolektivne organizacije - licenčna pogodba - razlaga pogodbe - namen pogodbenikov - aktivna legitimacija - inkaso cesija

Jedro: Toženka je z licenčnimi pogodbami z dne 6. 1. 2009 pridobila pravice po načelu "vse-pravice-na-enem-mestu" (one-stop-shop). Ta način je koristen za uporabnike in imetnike pravic, saj zmanjšuje stroške kolektivnega upravljanja pravic, zato je lahko licenciranje pravic cenejše. Memorandum in... njegovi Dodatki tako predstavljajo skupno tarifo, pri sklenitvi katere je sodelovalo več kolektivnih zastopnikov imetnikov pravic. Sodišče druge stopnje se pravilno ni omejilo na besedno razlago, temveč je v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ upoštevalo tudi namen pogodb. Namen je bil, da se določi enotno plačilo za vse pravice in da ena organizacija ureja vse v zvezi s pobiranjem in izterjavo dogovorjenega plačila. Pri razmerju med toženko, tožnikom in drugimi imetniki pravic ne gre za deljive obveznosti v smislu 393. člena OZ niti za solidarne terjatve, temveč za inkaso cesijo v smislu drugega odstavka 425. člena OZ. Pooblastilo kolektivnim organizacijam, da lahko prevzamejo opravljanje administrativno-tehničnih nalog za druge kolektivne zastopnike, izhaja že iz drugega odstavka 146. člena ZASP, zato posebno dovoljenje UIL v zvezi s tem ni potrebno. Če tožnik ne bi smel opravljati administrativnih poslov za tuja kolektivna združenja imetnikov pravic samo zato, ker imajo sedež v drugi državi članici, bi to pomenilo prepovedano neposredno diskriminacijo na podlagi sedeža družbe.


Obrazložitev: ... revizijskim ugovorom in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi povračilo stroškov odgovora na revizijo.Presoja Vrhovnega sodišča6. Revizija ni utemeljena.Glede pravne narave Memoranduma in Dodatkov7. Pravica kabelske retransmisije spada glede avtorskih pravic v okvir radiodifuzne retransmisije (31. člen) oziroma v širši okvir netelesne priobčitve javnosti (drugi odstavek 22. člena) oziroma v še širši okvir izključnih materialnih avtorskih pravic (21. člen), velja pa tudi za večino sorodnih pravic (členi 122; 130; 137, točka ...
+

Dokument: UPRS Sodba II U 11/2018-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.02.2018

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stranka v postopku

Jedro: Glede na to, da je bila stranka v upravnem postopku A.A. s.p. in ne A.A. kot fizična oseba, prosilka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni odločbi in je zato pričakovanje prosilke, da bi v postopku s tožbo zoper navedeni odločbi uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.

Dokument: VSRS Sodba U 1/2015-28, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - pravica do izjave - trajanje postopka - obseg sodne presoje

Jedro: Izbira merila za določitev primerne tarife je prepuščena Svetu za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet), ki mu je torej podeljena diskrecija pri njegovi izbiri. V tem delu gre torej za pravila stroke, kar pomeni, da ima Svet, kot strokovni organ, odločilno vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor... nad tem, uporaba katerih od več možnih možnih meril je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov. Uporaba pa mora biti ustrezno obrazložena, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi storila. Dejstvo, da bi lahko Svet uporabil tudi drugo merilo (konkretno tarife v preostalih državah EU) ne more predstavljati kršitve materialnega prava.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 313/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.12.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo... v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sodba in sklep II Ips 196/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.11.2017

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - obvezno kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem - prenos materialnih avtorskih pravic - uveljavljanje malih avtorskih pravic - avtorsko delo iz delovnega razmerja - plačilo avtorskega honorarja - pravilnik Združenja SAZAS - pravna narava pravilnika Združenja SAZAS

Jedro: Pravilnik, ki ga je toženec sprejel v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZASP, ni podzakonski akt. Toženec ni nosilec javnih pooblastil, da bi bil pristojen izdajati akte s splošno veljavnostjo. S tem, ko je tožnik prvič stopil v kontakt s tožencem in mu prijavil svoje delo, se... je med njima po zakonu vzpostavilo mandatno (skrbniško) razmerje. Tožnik ima torej vse pravice in obveznosti izrednega člana v skladu s Pravilnikom Združenja SAZAS o zaščiti avtorskih pravic in delitev avtorskih honorarjev, kolikor je ta v skladu z zakonom. Toženčevi obrambni ugovori, češ da je treba pogodbe razlagati tako, da so bile pravice radiodifuznega oddajanja (kot del malih glasbenih pravic) prenesene neposredno na RTV organizacijo kot uporabnika, so ne le neutemeljeni, temveč tudi v nasprotju z bistvom toženčevega obstoja in njegovimi temeljnimi zakonskimi pooblastili. Glede na prisilne določbe ZASP, 12. člen Pravilnika in ugotovljeno dejstvo, da je tožnik svoja dela prijavljal tožencu, on neposredno z uporabnikom ne bi mogel veljavno skleniti pogodbe, s katero bi nanj prenesel pravico javnega predvajanja teh del. Kolektivna organizacija pri svojem delovanju ne sme biti arbitrarna. To pa pomeni, da ima avtor v razmerju do nje enake pravice, ne glede na to, ali ona upravlja njegove pravice na podlagi pogodbe ali zakona. ZASP zelo omejuje avtorja pri uveljavljanju malih pravic (glej drugi odstavek 147. člena ter drugi in tretji odstavek 156. člena ZASP). Če pa še ne bi imel neposrednega zahtevka na izplačilo njemu pripadajočega deleža avtorskih honorarjev, bi mu bile male pravice praktično odvzete v korist kolektivne organizacije. To bi bilo v nasprotju z ustavno garancijo lastnine (33. člen Ustave RS) in ustavnim varstvom avtorskih pravic (60. člen Ustave RS). Pravice po ZASP ne morejo biti omejene glede na izbiro pravnoorganizacijske oblike kolektivne organizacije. Avtorsko delo iz delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 101. člena ZASP je samo tisto, ki ga ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Zaradi načela, da mora biti avtor primerno udeležen na koristih iz svoje stvaritve, je treba ta člen razlagati ozko in nikakor ne v smislu, da bi delodajalcu pripadale kar pravice na vseh avtorskih delih, ki jih ustvari delavec. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da so vnaprej določena samo tista pravila, ki so bila sprejeta pred obdobjem uporabe del. Pri spreminjanju pravil po obračunskem obdobju, na katerega se delitev nanaša, gre za za nedovoljeno sprotno določanje delitvenih pravil, ki nasproti avtorju ne učinkuje. Pomanjkljivost delitvenih pravil avtorju ne sme biti v škodo.


Obrazložitev: ... EUR). Poleg prenosa materialnih pravic na TV uveljavlja številne revizijske razloge. Revizijsko sodišče jih bo navedlo in obravnavalo vsakega posebej.21. Revizija toženca ni utemeljena.a) Glede temelja tožbenega zahtevka in glede zastaranja22. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se dela, na katerih ima tožnik materialne avtorske pravice, javno predvajala na TV. Zato mu je toženec kot kolektivna organizacija, ki obvezno uveljavlja male glasbene pravice, dolžan izplačati avtorski honorar, ki ga je zanj zbral. Štelo je, da velja za zastaranje tožnikove ...
+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 323/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestila

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 293/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - javna priobčitev glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t. i. predobstoječo glasbo v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSL Sodba V Cpg 939/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 16.11.2017

Institut: javna priobčitev fonograma - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - civilna kazen po ZASP - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - exceptio illegalis - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse

Jedro: S tem, ko je posamezna odločba VSRS postala (odločilni) del sodne prakse, to še ne pomeni, da so nižja sodišča absolutno vezana na tako ustaljeno sodno prakso. Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev,... je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Zato imajo tudi v primeru, ko je bila sodna praksa oblikovana s strani VSRS, nižja sodišča pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Ustavno dopustna je tudi omejitev pogodbene svobode pri določanju primernosti tarife (drugi odstavek 157.a člena ZASP; sedaj drugi odstavek 53. člena ZKUASP). Od nezakonitega uporabnika fonogramov lahko tožeča stranka uveljavlja le odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini nadomestila za zakonito uporabo te vrste. Hkrati pa lahko tožeča stranka ob predpostavkah iz tretjega odstavka 168. člena ZASP uveljavlja tudi civilno kazen do višine 200 % nadomestila za zakonito uporabo. Najvišji skupni znesek, ki ga lahko uveljavi nosilec pravice od kršitelja, tako ne more preseči trikratnega zneska nadomestila za zakonito uporabo. Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP in četrtega odstavka 44. člena ZASP. Pritožbeno sodišče vztraja pri že izraženemu stališču v predhodnih odločbah, da določbam SS 2006 (skupni sporazum), ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane