Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 178cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnNob3dUeXBlPWRpdiZvcmRlcj1jaGFuZ2VEYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==

Dokument: VSL Sodba II Cp 2577/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.04.2019

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - primerno nadomestilo - veljavnost tarife - običajen avtorski honorar - ddv od avtorskih pravic - neupravičena obogatitev - zastaralni rok

Jedro: Obveznost obračuna davka je vezana na obdavčljivi dogodek, zato ni bistveno, ali je bila za storitev – uporabo avtorskih pravic – sklenjena pogodba ali ne.

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 1629/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - male avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - veljavnost tarife - primeren honorar - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - litispendenca - neupravičena pridobitev - zastaranje - ugovor zastaranja - deljiva terjatev - zakonske zamudne obresti - civilna kazen

Jedro: Nadomestilo, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del, zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožeča stranka upravičena upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v radijskih in televizijskih programih. Ob... znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR), lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v televizijskih programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja zgolj v radijskih programih.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2238/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.03.2019

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis

Jedro: Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi... kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1605/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.01.2019

Institut: varstvo avtorskih pravic - izvajanje radijske dejavnosti - pravica radiodifuznega oddajanja - avtorsko nadomestilo - neupravičena obogatitev - splošni petletni zastaralni rok - tarifa SAZAS - materialno procesno vodstvo - prosta izbira odvetnika

Jedro: V vtoževanem obdobju med strankama ni bilo sklenjene pogodbe o uporabi avtorskih del ali gospodarske pogodbe, niti ni bilo dogovora o mesečni zapadlosti obveznosti tožene stranke. Ker obveznost nima občasne narave, ni podlage za uporabo triletnega zastaralnega roka. Ob odsotnosti... kakršnihkoli podatkov o dejanskem dolgotrajnem pogodbenem razmerju je sodišče v konkretnih okoliščinah primera primorano zapolniti tarifno praznino z določitvijo višine avtorskega nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 120/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.02.2019

Institut: odškodninska odgovornost - protipravnost - človekove pravice - pravica do zasebnosti - pravica do časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - test sorazmernosti - praktična konkordanca - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izjava politika - izjava novinarja - tajnost podatkov - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - zasebnik - relativno javna oseba

Jedro: Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami (pravico do zasebnosti, časti in dobrega imena na eni strani ter pravici do svobode izražanja na drugi strani) civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP - navezava na kriterije iz kazenskega... prava v zvezi s kaznivim dejanjem razžalitve in žaljive obdolžitve je bila v zadnjem času presežena. Izjavam politikov je priznana enako stopnjo varstva, kot gre izjavam novinarjev. V primerih, ko zaradi zavarovanja zasebnosti ali drugih človekovih pravic pride do omejitve svobode izražanja je ESČP v dveh prelomnih zadevah, in sicer Von Hannover proti Nemčiji (št.2) in zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji, izoblikovalo ključna merila za razreševanje kolizije med temi pravicami. Ta merila so: 1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; 2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; 3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; 4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; 5) vsebina, oblika in posledice objave; 6) teža naloženih sankcij. Ugotovitev, da je toženec s sporno izjavo posegel v tožnikovo zasebnost ali njegovo čast in dobro ime, sama po sebi ne zadošča za oceno o njeni protipravnosti in nedopustnosti. Protipravnost izjave je treba presojati ob upoštevanju stališč in kriterijev, ki jih je izoblikovala praksa ESČP. Ni šlo za tipične tajne podatke, ki nastanejo pri rednem delu obveščevalno - varnostne službe, ampak za domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale znotraj SOVE. Te pa se pred javnostjo ne smejo skriti pod pretvezo, da gre za tajne podatke. Utemeljitev nižjih sodišč, da ni bilo nobene potrebe po vnovičnem prebiranju starih poročil, ki se nanašajo na afero A. oziroma da to ni bilo niti nujno niti primerno, ker so o tem že tekli drugi postopki, pomeni grob poseg v pravico do svobode izražanja in je kot taka nesprejemljiva tako s strani domače ustavno-sodne prakse kot tudi prakse ESČP.


Obrazložitev: ... in varnostnih služb (v nadaljevanju Komisija) posegel v tožnikovo čast in dobro ime in v njegovo zasebnost, in sicer s tem, ko je na 7. nujni seji Komisije dne 15. 7. 2010 izjavil: „Ker je bilo omenjeno ime bivšega uslužbenca SOVE, v tej zadevi za sklic, ki je povezan z zadevo A., vemo zakaj gre. Posebna delovna vladna skupina v prejšnjem mandatu je ugotovila, da je v takratnem obdobju oziroma letih 2004, 2005, SOVA v enem delu delovala mimo veljavne zakonodaje in usmeritev, ki jih določa in preko koriščenja sredstev iz tajnega fonda v nasprotju z zakonodajo ...
+

Dokument: VSRS Sklep II DoR 293/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: dopuščena revizija - javna priobčitev glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v... tem avdiovizualnem delu (t. i. predobstoječo glasbo v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 86/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.07.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija

Jedro: V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski,... ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.


Obrazložitev: ... ti ne vplivajo na končno odločitev. Zato bo Vrhovno sodišče v tem postopku navedlo zgolj bistvene razloge za odločitev, do vseh relevantnih dodatnih argumentov pa se bo tudi posebej opredelilo.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Tožnik od toženke ni upravičen zahtevati plačila za kabelsko retransmisijo filmske glasbe, ki se predvaja v okviru avdiovizualnega dela, za katerega je bila ustvarjena. V dovoljenju, ki ga je UIL podelil Zavodu AIPA, je zapisano, da velja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del za vse soavtorje, med ...
+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 851/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.10.2018

Institut: plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Vrhovno... sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 474/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorskega dela - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pogodba o uporabi avtorskih del - avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - podlaga za odmero nadomestila - osnova za izračun nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - tarifa SAZAS - pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - zastaranje - občasna terjatev - triletni zastaralni rok - petletni zastaralni rok - davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila - materialno procesno vodstvo

Jedro: Ob dejstvu, da je med pravdnima strankama v predhodnem obdobju obstajal dogovor, in glede na to, da je tožnik v tem postopku oprl višino svojega zahtevka na (višjo) Tarifo 2007, bi za uspeh v pravdi moral trditi (in dokazati), da so se okoliščine, ki so bile ob sklenitvi pogodbe podlaga za dogovor... o nižjem nadomestilu, bistveno spremenile, do te mere, da utemeljujejo plačilo skoraj še enkrat višjega nadomestila, česar pa ni zmogel. Ker tožnik ni navedel prepričljivih razlogov, zakaj v pogodbi sprejeta merila ne odražajo več primernega nadomestila, je treba pri določitvi višine primernega nadomestila (oziroma običajnega nadomestila v smislu 81. člena ZASP) izhajati iz pogodbenega dogovora o odmernem odstotku v višini 3,85 % od toženčevih prihodkov.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 727/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.10.2018

Institut: nadomestilo za uporabo avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - izvajanje radijske dejavnosti - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - minimalni honorar - pravilnik Združenja SAZAS - materialna podlaga - določitev višine nadomestila - obstoj pravne podlage - pravna praznina - odplačnost avtorskega dela - običajen avtorski honorar - primeren honorar - enotno nadomestilo - televizijski program - radijska dejavnost - izkoriščanje avtorskega dela - različna pravna podlaga - licenčna pogodba - soglasje volj - primerno nadomestilo - ločeno obravnavanje zahtevkov - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - nedobrovernost - nepoštenost stranke - začetek teka obresti - zahtevek na plačilo civilne kazni

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in s tem ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Po... sprejemu materialnopravnega stališča, da tarifa Pravilnika 1998 ni uporabna, odpade toženčev argument za uveljavljanje plačila enotnega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v radijskih in televizijskih programih v enem postopku. Tožnik more zahtevati nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbenih del v radijskih in televizijskih programih ločeno v več sodnih postopkih, pri čemer mora sodišče vselej paziti na to, ali je bilo o nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del za isto obdobje že pravnomočno odločeno. Razlog za to je, da tožnik ne more uspeti z zahtevkom (ali zahtevki) za plačilo več kot 0,198 EUR na naročnika, kolikor po oceni Vrhovnega sodišča znaša primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celota.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2912/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2018

Institut: kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina

Jedro: Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od... ustvarjenega prihodka.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 737/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka. Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala... tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka. Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2858/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca

Jedro: Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.

Dokument: VSL Sodba I Cp 94/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.08.2018

Institut: plačilo nadomestila za uporabo varovanih del - združitev pravd v skupno obravnavanje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del - televizijski program - predvajanje glasbenih del - razširjanje radijskega programa - uporaba tarife - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - običajno plačilo - enotna sodna praksa - licenčna analogija - licenčna pogodba - licenčnina - višina terjatve - naročniki - denarno nadomestilo - dogovorjena cena - civilna kazen po ZASP - zavrnitev zahtevka - pobotni ugovor - procesni pobot - materialnopravni pobot - pogoji za pobot - stek pogojev za pobot - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - narava terjatve - pripoznava dolga

Jedro: Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije. Pritožbeno sodišče... zaradi zagotovitve enotne sodne prakse odstopa od svojih dosedanjih stališč o tem vprašanju in stališčem Vrhovnega sodišča sledi. Sodišče mora, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2673/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe

Jedro: Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.

Dokument: VSL Sodba II Cp 533/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.06.2018

Institut: avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic

Jedro: Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi... 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka. Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B. Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 2485/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.06.2018

Institut: kolektivne organizacije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - male avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - televizijski program - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primernost tarife - prekoračitev tožbenega zahtevka

Jedro: Pritožnica utemeljeno opozarja, da tarifa ne ločuje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Vendar to ne pomeni, da je odločitev napačna, ali celo, da je odločeno mimo zahtevka, pač pa le, da bo prisojeni znesek treba upoštevati v primeru, da bi za isto obdobje tožnik od... toženke zahtevah še plačilo za uporabo glasbe za kabelsko retransmisijo TV programov.

+

Dokument: VSL Sodba V Cpg 351/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.05.2018

Institut: pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - civilna kazen - civilna kazen po ZASP - neupravičena obogatitev - pravice izvajalcev glasbe - kršitev - neodvisnost sodnikov - enotna sodna praksa - primerno nadomestilo - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )

Jedro: Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko, s katerimi bi se toženi stranki na tako nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli... dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP. Določila SS 2006 so v tem delu v izrecnem nasprotju s kogentnimi določbami 168. člena ZASP. Zato jih sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke ne more upoštevati (exceptio illegalis). Tožeča stranka tudi ne more zahtevati povrnitev neupravičene obogatitve, ki bi presegala višino nadomestila, ki bi ga tožeča stranka še lahko zahtevala na pravno pravilen način. Pravni temelj za določitev višine nadomestila, odškodnine zaradi nedovoljenega predvajanja fonogramov in civilne kazni je enak. To je tarifa iz SS 2006.

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 43/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... ne obstaja, se mora tožnikov zahtevek preveriti z vidika primernosti in pravičnosti.Presoja Vrhovnega sodišča19. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati20. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.21. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 219/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.04.2018

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife

Jedro: Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki... kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP pa ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila. Utemeljeno pa toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo. Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina. Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.


Obrazložitev: ... na avdiovizualnem delu kot celoti. Gre za avtorjeva dodatna moralna in materialna upravičenja.Presoja Vrhovnega sodišča15. Tožnikova revizija je delno utemeljena, toženkina pa ni utemeljena.Obseg pravic, ki jih tožnik sme upravljati16. Toženkini revizijski očitki, da sta nižji sodišči napačno opredelili obseg tožnikovega dovoljenja za kolektivno upravljanje malih glasbenih pravic, niso utemeljeni. Njuna presoja je v tem delu materialnopravno pravilna.17. Da bi obogatil avdiovizualno delo z glasbo, lahko producent izbere obstoječe glasbeno delo, nato pa za ...
+

Izberi vse|Izvozi izbrane