Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep II Cp 1903/98Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.12.1999avtorsko delo - avtorski honorar - dokazno bremeKer se po pravilniku honorar za posamično izvajanje glasbenih del obračunava mesečno, število dni obratovanja lokala pri določitvi honorarja ni relevantno. O kakšni nasprotni trditvi nosi dokazno breme tožena stranka. 
VSL sodba I Cp 826/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.03.2000avtorsko deloPredelano avtorsko delo je samostojno avtorsko delo. Če se omejitev pravice razpolaganja s prvotnim avtorskim delom po založniški pogodbi ne nanaša tudi na predelano avtorsko delo kot samostojno, za avtorja ni ovir glede razplaganja s slednjim. 
Sodba II Ips 8/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.06.2000neupravičena pridobitev - avtorska pravica - pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami - višina nadomestila - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa za predvajanje avtorskih delTožena stranka je s predvajanjem glasbe v diskoteki v svojo korist uporabila pravico avtorjev glasbe do javnega predvajanja s fonogrami. Zato je tožeči stranki, Zdrženju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije - SAZAS, dolžna plačati nadomestilo z korist, ki jo je imelaod uporabe. Korist tožene stranke znaša toliko, kolikor bi za uporabo avtorskih pravic v spornem obdobju morala plačati na podlagi veljavnega Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih dejavnosti
VSL sodba I Cp 776/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.08.2000kolektivne terjatve - male avtorske praviceKolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic zaračunava avtorske honorarje za javno priobčitev neodrskih glasbenih del ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. 
VSL sklep I Cp 1834/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.11.2000materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodbaZgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice. 
VSL sodba I Cp 788/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2001avtorsko deloMed materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo. 
VSL sodba in sklep I Cp 2089/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2001avtorski honorar - javno predvajanje avtorskih glasbenih delTožeča stranka, kot organizacija avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, ima za uveljavljanje avtorskih pravic za javno predvajanje neodrskih glasbenih del pri toženi stranki pravno podlago v pogodbi s toženo stranko, ki temelji na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Pravilniku o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del (Ur. l. RS, št. 65/93). Slednji se uporablja tudi po uveljavitvi ZASP po izrecni določbi 2. odstavka 189. člena ZASP. 
VSL sklep I Cp 119/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2001prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči. 
VSL sodba I Cp 2004/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2001prekinitev postopkaČlen 156 Ustave RS sodišču nalaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem le za primer, ko samo sodišče meni, da je zakon, ki bi ga navedeni odločitvi uporabili, protiustaven in torej ne za primer, kakršen je obravnavani, ko le stranka postopka tako meni. 
Sodba II Ips 377/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2002varstvo avtorskih pravic - avtorsko delo - skladba - predelava (aranžma) skladbeUgotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo.
Sodba II Ips 125/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2002zamudna sodba - aktivna legitimacija SAZAS - kolektivno uveljavljanje avtorskih honorarjev - male avtorske pravice za glasbo - pravica do avtorskega honorarjaObseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se ta ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Zato ni mogoče z dodatnimi navedbami v reviziji vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širše ali drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja tožbe.
Sodba I Up 198/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.10.2004kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopkuMožnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
Sklep I R 5/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.02.2005spor o pristojnosti - avtorski spor - izključna pristojnostSicer res skope tožbene trditve o večkratni zlorabi tožnikove avtorske pravice v uvodnem delu tožbe in toženčeve trditve, da spor izhaja iz založniške pogodbe, v sedanji fazi postopka ne omogočajo zanesljivega sklepa, da dela tožbe pod točkama 2 in 3 nimata narave avtorskega spora.
VSL sklep II Cp 346/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2005javno predvajanje avtorskih glasbenih delPo tarifni št. III-A Tarife za javno priobčitev glasbenih del lahko tožeča stranka zahteva plačilo od gostinskih obratov z mehanično glasbo tako, če se ta predvaja iz glasbenega stolpa, kot tudi, če se predvaja preko radijskega ali televizijskega sprejemnika. Ker je tožeča stranka v postopku pravočasno zatrjevala, da je v lokalu tudi televizijski sprejemnik in za to predložila ustrezne dokaze, bi moralo sodišče tudi ob ugotovitvi, da v lokalu ni glasbenega stolpa, tožbenemu zahtevku delno ugoditi. 
Sodba II Ips 742/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2006kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvariToženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
Sodba II Ips 879/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2007avtorski honorar - javno izvajanje neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih delAvtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v izvajalskem smislu že objavljeno. Šele po prvi objavi (živi izvedbi) postane avtorsko glasbeno delo že objavljeno in šele nato sme kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic uveljavljati tako imenovane male pravice iz 1. točke prvega odstavka 147. člena ZASP. Tudi ob nenatančnem pravilniku oziroma tarifi uporabnik ne more uporabljati avtorskih pravic brezplačno. Tarifa se smiselno uporabi tako, da se ugotovi honorar, ki po višini ustreza običajnemu plačilu za javno uporabo glasbenih del.
Sodba II Ips 373/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.04.2008izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacijaV primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik). Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
Sodba II Ips 606/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2008veljavnost pogodbe - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - posredno zastopanje avtorjevDoločbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v...
VSL sklep II Cp 1449/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.07.2009nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitevMaterialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
VSL sodba I Cp 3567/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.12.2009kršenje avtorskih pravic - povrnitev škode – civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravicTožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane