<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba I Cpg 365/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.365.2010

Evidenčna številka:VSL0061907
Datum odločbe:12.05.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:škoda - višina škode - dokazno breme - zavarovalni primer - uspeh v pravdi - odmera stroškov

Jedro

Primarni vir pravil o dokaznem bremenu so vselej izrecne zakonske določbe, ki neposredno razporejajo dokazno breme.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 2.088,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 09. 2006 dalje (1. točka izreka) ter ji povrniti pravdne stroške v višini 249,28 EUR z obrestmi (3. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. točka izreka).

Tožeča stranka je zoper zavrnilni del sodbe (2. in 3. točka izreka) pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo v zavrnilnem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Trditveno in dokazno breme (posredno) določa materialno pravo. S tem ko predpisuje predpostavke za nastanek določene pravice, pove tudi, katera dejstva mora tožeča stranka zatrjevati, da bo njena tožba sklepčna. Za ta dejstva nosi praviloma tudi dokazno breme (Pravni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2005 - 2006, druga knjiga, stran 345).

Zavarovalni primer je civilni delikt, ki je podlaga za uveljavljanje povračila škode od povzročitelja oziroma za izpolnitev obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe le, če so izpolnjene vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti:

- protipravno ravnanje,

- škoda,

- vzročna zveza,

- krivda (Obligacijski zakonik, GV Založba, Ljubljana 2004, četrta knjiga, stran 883).

Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki je krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom, mora oškodovanec zatrjevati in dokazovati obstoj prvih treh predpostavk. Odgovorna oseba pa se bo odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bo zatrjevala in dokazala, da za škodo ni kriva.

Trditveno in dokazno breme o škodi in njeni višini je torej na tožeči stranki. Tega bremena se ne more razbremeniti s sklicevanjem na določbo 1. točke 28. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (splošni pogoji; pogoji), ki pravi, da mora zavarovalnica proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovalca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po 1. odst. 1. člena in drugih določbah teh pogojev.

Zmotno je stališče pritožnika, da je določba 1. odst. 28. člena Splošnih pogojev materialnopravno izhodišče za določitev dokaznega bremena glede obsega škode. Ta določa le, kakšne so dolžnosti zavarovalnice po nastopu zavarovalnega primera in ne posega v zakonske določbe o dokaznem bremenu. Primarni vir pravil o dokaznem bremenu so vselej izrecne zakonske določbe, ki neposredno razporejajo dokazno breme. Te pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo, ko je tožeči stranki naložilo breme dokazovanja obsega škode in pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bilo poškodovanih vseh 36 fasadnih plošč. Prvostopno sodišče je takšne svoje zaključke temeljilo na dokazni oceni vsakega posebej in vseh izvedenih dokazov skupaj. Pojasnilo je, zakaj ne verjame pričama Z in J. Z razlogi prvostopnega sodišča, ki so omajali verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, se pritožbeno sodišče strinja in se jim pridružuje.

Dejstva:

- da niti v odškodninskem zahtevku niti ob prijavi škodnega primera ni nikjer omenjeno, da bi plošče, ki so se pretovarjale, padle na druge plošče in tudi te poškodovale,

- da je zavarovanec tožene stranke skupaj z dopisom z dne 03. 04. 2007 toženi stranki poslal le eno fotografijo plošč, na kateri je le 10 plošč, v dopisu pa ne omenja, da bi se poškodovale poleg teh še kakšne druge plošče,

- da sta izpovedbi prič Z in J neskladni v delu, kjer izpovedujeta o lokaciji ostalih plošč,

- da je tožeča stranka sprva, v tožbi trdila, da je bilo poškodovanih 10 plošč,

tudi po oceni pritožbenega sodišča vsa skupaj postanejo pomenljiva in tako pridobijo na dokazni moči, da omajajo verodostojnost izpovedb zaslišanih prič.

Ni moč pritrditi pritožniku, da prijava škodnega primera iz zavarovanja civilne odgovornosti služi zgolj in samo temu, "prijavi primera". Ta sicer sama po sebi nima posebne dokazne vrednosti, skupaj z drugimi ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami pa nedvomno prispeva k izgradnji dokazne ocene in zato ni zanemarljiva. Navedeno velja tudi za ugotovljeno neskladje v izpovedbah zaslišanih prič glede tega, kje so se nahajale plošče, ki so že bile zložene ter za dejstvo, da tožeča stranka niti v tožbi spornega dogodka ni opisala tako, kot ga je kasneje po ugovoru tožene stranke, da se vtoževani znesek ne more nanašati na 10 plošč, ki je meril na nesklepčnost tožbenega zahtevka.

Sodišče postavi izvedenca, kadar za ugotovitev določenega pravno pomembnega dejstva ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Koliko plošč približno, ki so že raztovorjene, se poškoduje, v kolikor nanje pade 10 plošč, ki se raztovarjajo, se ob razpolaganju s potrebnimi podatki sicer lahko izračuna z izvedencem. Ker pa je bilo ugotovljeno, da plošče, ki so se raztovarjale, niso padle na plošče, ki naj bi že bile raztovorjene in ker je bilo ugotovljeno, da je padlo le 10 plošč (z dokazno oceno prvostopnega sodišča v zvezi s tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja), za ugotavljanje obsega poškodovanja (ostalih) plošč z izvedencem ni bilo potrebe. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ni podana.

Očitki prvostopnemu sodišču, da je nekritično ocenilo izvedene dokaze niso utemeljeni. Dokazna ocena je popolna, celovita, konsistentna in pravilna.

Metoda, po kateri sodišče v odškodninskih pravdah pri stroškovni odločitvi vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, ne predstavlja ustaljene sodne prakse. V danem primeru pa tudi sicer zaradi ukvarjanja s temeljem tožbenega zahtevka niso nastali kakšni posebni stroški. Postopanje prvostopnega sodišča, ki je pri odmeri stroškov upoštevalo končni uspeh strank, se ob povedanem izkaže kot pravilno.

Prvostopno sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2.odst. 350.člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353.člen ZPP).


Zveza:

OZ člen 131, 147.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ0OTk1