Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 373/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.04.2008izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacijaV primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik). Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
VSL sodba I Cp 788/2000Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2001avtorsko deloMed materialne avtorske pravice sodi tudi pravica predelave skladbe - oblika glasbenega aranžmaja. Priredba oz. glasbena obdelava (predelava) uživa enako varstvo kot izvirno avtorsko delo. 
VSRS Sodba II Ips 204/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2017mediji - objava popravka - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - vsebinsko zanikanje - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobudaNa načelni ravni sicer ni mogoče zanikati pravice do popravka zgolj z zanikanjem objavljenega. A popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi ustavno zavarovane pravice nasprotne stranke povsem izvotlil, pravica do popravka pa bi postala sama sebi namen.
VSL sklep I Cp 1834/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.11.2000materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodbaZgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice. 
VSL sklep I Cpg 721/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.09.2011prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbeFikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja. Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom. Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
VSL Sodba I Cp 160/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.04.2019višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko deloToženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
VSL sodba V Cpg 839/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.07.2014odškodninska odgovornost države – protipravnost – javnopravna pravica – pravice proizvajalcev fonogramov – odobritev tarife za uporabo avtorskih delRavnanje Republike Slovenije je protipravno, če krši kakšno javnopravno pravico oškodovanca.Tožeča stranka kot kolektivna organizacija ni imela javnopravne pravice zahtevati (in prejeti) odobritev od tožene stranke. Tako je bilo vse dokler ni bila uveljavljena novela ZASP-C, torej v celotnem obdobju, za katerega zahteva tožeča stranka povrnitev škode.
VSL sodba II Cp 478/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2011nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih delPrvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Sodba U 14/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2010stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestilaRok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.
VSL sklep II Cp 904/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.06.2016kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacijaTarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.
VSL sodba I Cp 860/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.07.2014civilna kazen – varstvo avtorske pravice – kršitev avtorskih pravicZakonodajalec izrek civilne kazni predvideva zgolj za namerno storjeno kršitev avtorske pravice ali kršitev iz hude malomarnosti; do s tako stopnjo krivde izvršenih kršitev avtorske pravice pa ni prišlo.
VSL sodba I Cp 776/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.08.2000kolektivne terjatve - male avtorske praviceKolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic zaračunava avtorske honorarje za javno priobčitev neodrskih glasbenih del ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. 
VSL Sodba II Cp 1620/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.01.2019avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila - individualna pogodba - letna tarifa - neprerekana dejstvaGlede na to, da je tožena stranka višini ugovarjala, tožbeni zahtevek ob sklicevanju na 2. in 3. člen Skupnega sporazuma ni utemeljen. O višini nadomestila sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti po kriterijih drugega odstavka 214. člena ZPP, ampak bi morala tožeča stranka svoje (konkretizirane) trditve o višini zahtevka dokazati.
VSL sodba II Cp 1622/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.07.2010upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne državePravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
VSL sodba I Cp 2054/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.10.2010pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – vezanost sodnika na ustavo in zakon – tarifa SAZASČe je nek podzakonski predpis v nasprotju z zakonom ali z Ustavo, ga sodišče ne more uporabiti in nanj opreti svoje odločitve, ampak uporabi neposredno zakon ali Ustavo, v sam podzakonski predpis z učinkom navzven pa ne poseže.
VSL sodba I Cp 65/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.11.2011avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacijaPravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
VSL sodba I Cp 4812/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.11.2011avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacijaPravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
VSL sodba I Cp 3530/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2011avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacijaPrvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
VSRS Sklep II DoR 103/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.06.2016dopuščena revizija - male avtorske pravice - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZASRevizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o podlagi za določitev nadomestila za pravico radiodifuznega oddajanja in njegovi višini.
Sodba II Ips 606/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2008veljavnost pogodbe - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - posredno zastopanje avtorjevDoločbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v...

Izberi vse|Izvozi izbrane