<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 1580/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1580.2019

Evidenčna številka:VSL00026593
Datum odločbe:09.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:MEDIJSKO PRAVO
Institut:objava popravka - pravica do popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka

Jedro

Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 372 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka prispevka z naslovom „Spor“, objavljenega 2. 4. 2019 v oddaji K. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da se prispevek (v delih, katerih popravek predlaga tožeča stranka) ne nanaša na tožečo stranko, ampak na A. A. in družbo A., d. o. o.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, ali vsaj njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se sporni prispevek v delu, ki je predmet zahteve za popravek, nanaša predvsem na A. A. in družbo A., d. o. o., ter zato ni povezan z interesi tožnice. To v nadaljevanju podrobneje obrazloži predvsem z izpostavljanjem pomena vizualne vsebine prispevka.

3. Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da so se nekatere informacije v prispevku res nanašale tudi na tožečo stranko, a pravice do popravka v zvezi z njimi ta ne uveljavlja. To, da je treba pri presoji pravice do popravka upoštevati prispevek kot celoto, pa še ne pomeni, da ima tožeča stranka pravico zahtevati popravek navedb, ki niso posegle v njene pravice ali interes.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je1, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (1. odstavek 26. člena Zakona o medijih; ZMed). Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.

6. Pritožnica sicer utemeljeno izpostavlja, da se sporni prispevek (v za ta postopek odločilnem delu), celostno gledano, ukvarja tudi s problematiko industrijske cone S. A to samo po sebi še ne pomeni, da se v vseh delih, v katerih se ukvarja s problematiko industrijske cone S., ukvarja tudi s tožečo stranko S. d. d.2 Pritožbeno sodišče (tako po branju transkripta videoposnetka kot po ogledu videoposnetka oddaje) ugotavlja, da se prispevek v zvezi s problematiko industrijske cone S. osredotoča na ravnanja A. A., ki jih pripisuje njemu osebno in ne tožeči stranki: „Vsi lastniki vemo, ta človek je nenormalen, nenormalen je ta človek. Ne upa pa pridet, ne upa se pokazat … Sta prišla v navzkrižje z A. A., je navozu tele betonske bloke, je postavil ograje. Kdo bi normaln tkole nagajal, pa tudi če mu sto evrov plačamo, neče dat, zato da lahko nagaja …“. Pritožbeno sodišče večji del omemb »S.« razume kot govorjenje o industrijski coni S., torej o nepremičninah in objektih »v S.«, ne pa o tožeči stranki. To velja tudi za napis »S.«, ki se pojavlja od 10.14 do 10.18 sekunde prispevka, ki ga posebej izpostavlja pritožnica.

7. Popravek, katerega objavo zahteva tožeča stranka, to je, da ne drži, da mu (C. C.) družba S. ni želela prodati zemljišča, da je bilo pravnomočno ugotovljeno; da S., d. d., s svojim ravnanjem ni motil posesti in da je z nastavitvijo betonskih blokov zavaroval svojo odgovornost, se torej sploh ne nanaša na navedbe v prispevku. Prispevek v tem delu pa, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, v interese in pravice tožeče stranke ni v ničemer posegel.

8. Podobno velja za nadaljevanje prispevka ter za v zvezi z njim uveljavljani popravek. Iz prispevka izhaja, da so ukrepi sledili, „ker obrtniki A. niso prodali dela zemljišča ... Ker se nismo odločili o njihovem predlogu (torej predlogu A., d. o. o., op. sodišča), so začeli … samovoljno postavljati ograjo“. Ocena sodišča prve stopnje, da se tudi ta del prispevka ne nanaša na tožečo stranko in torej z obvestilom niso prizadete pravice ali interesi predlagateljice popravka, je povsem pravilna. Zgrešeno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je povsem jasno, da novinarka govori o prodaji zemljišč, povezanih s tožečo stranko in ne z A., d. o. o, ker je bil komentar novinarke napačen, saj da je A., d. o. o., povsem ločen subjekt. Morda se tožeči stranki zdi, da je to jasno, a iz prispevka to več kot jasno ne izhaja. Kako in zakaj naj bi bilo, ker novinarka stoji na območju industrijske cone S. in govori o zemljišču v tej coni, naslovnikom prispevka jasno, da v resnici govori o tožeči stranki, pritožbeno sodišče ne more ugotoviti. Obenem pa dodaja, da iz vsebine popravka, to, kar v pritožbi dodatno pojasnjuje tožeča stranka (torej, da je bil komentar novinarke napačen, saj da je govora o prodaji zemljišč, povezanih s tožečo stranko in ne z A., d. o. o.), sploh ne izhaja. Tega, kar torej v pritožbi popravlja oziroma pojasnjuje tožeča stranka, v popravku sploh ni načela.

9. Del prispevka, ki se nanaša na tožečo stranko, pa je izjava D. D.: „Zadnji del (parkiranega poltovornjaka, op. sodišča) je na S., sprednji je na našem skupnem, mi smo S. obvestili dvakrat, trikrat in ni nobenega feedbacka. To gre za nagajanje. Mi smo govorili z lastnikom poltovornjaka E. E. iz podjetja R. Pravi, da ga je tam parkiral z dovoljenjem S., da je v okvari in da ga bo odpeljal še v tem tednu ...“ V zvezi s tem delom prispevka tožeča stranka popravka ne predlaga.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na obrazloženo na odločitev ne vplivajo (1. odstavek 360. člen ZPP)

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov pritožbenega postopka ni upravičena (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Toženi stranki pa mora tožeča stranka povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo: 500 odvetniških točk za sestavo odgovora, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, skupaj torej 372 EUR. Priglašeni stroški za narok v pritožbenem postopku niso nastali. Priglašeni stroški za posvet s stranko pa odvetniku pripadajo le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih odvetniških opravilih. Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo odgovora na pritožbo, ne predstavljata samostojnega opravila, nagrada zanj je priznana v nagradi za sestavo odgovora.

-------------------------------
1 Kot je to sodišče opozorilo že v sodbi II Cp 1552/2019.
2 Novinarka med drugim navede: „... Če se vrnemo v S. To je danes območje (poudarilo sodišče) kakšnih 40 lastnikov s sila podobno zgodbo iz I.“


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 26/1
Datum zadnje spremembe:
14.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMzgx