<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 1552/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1552.2019

Evidenčna številka:VSL00026478
Datum odločbe:04.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Matjaž Voglar (preds.), Brigita Markovič (poroč.), Irena Veter
Področje:MEDIJSKO PRAVO
Institut:objava popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka - objava dela popravka

Jedro

Zgolj prizadetost pravice oziroma interesa predlagateljice ne zadostuje za ugoditev zahtevku za objavo popravka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka v zvezi s prispevkom z naslovom „Spor“, objavljenim na .. TV, v oddaji ... Ugotovilo je 1. da je za posamezne dele popravka podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) in 2. da se prispevek celostno gledano nanaša na lastnika tožnice in zato njena pravica oziroma interes v smislu prvega odstavka 26. člena ZMed nista bila prizadeta.

2. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo zahtevku ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Ne strinja se z ugotovitvijo, da se sporni prispevek v delu, ki je predmet zahteve za popravek, nanaša predvsem na A. J. in zato ni povezan z interesi tožnice. To v nadaljevanju podrobneje obrazloži in ob tem izpostavi problematiko, ki jo oddaja obravnava, svoj solastniški položaj ter dele prispevka, v katerih je izrecno izpostavljena. Meni, da se celoten prvi del prispevka (drugi del je namenjen industrijski coni B.) osredotoča na spore med gospodarskimi družbami in tožnico kot večinsko lastnico poslovne cone C. in ne na spore z A. J. kot fizično osebo.

V nadaljevanju oporeka presoji, da je za objavo popravka v posameznih delih podan odklonitveni razlog. V zvezi z izjavo S. E. vztraja, da se popravek nanaša točno na to, kar je tožnici očitano. Zanika, da si tožnica jemlje moč s tem, da do etažnih lastnikov pristopa in si od njih želi hitrih odločitev in v nadaljevanju pojasni dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija oziroma dopolnjuje dejstva, ki jih zanika. Bistvo popravka je poudarek, da tožnica ni le etažna lastnica, ampak tudi lastnica številnih zemljišč in infrastrukture in si kot taka že 15 let prizadeva za ureditev razmer. Gre za pomemben podatek, ki skupaj s pojasnilom o komunalni ureditvi, za katero bi morala poskrbeti občina, bistveno dopolnjuje navedbe iz prispevka. Ni res, da trditev v popravku „da ne drži, da so se razmere začele zaostrovati lani, ko je prostor kupilo podjetje E.“ ni konkretizirana. To je storjeno v nadaljevanju predlaganega popravka. Iz ogleda celotnega prispevka izhaja, da obravnava ukrepe, ki naj bi podjetje E. zadeli po nakupu prostorov, med njimi je tudi postavitev betonskih blokov pred vhod delavnice. Predstavljen prispevek je mogoče razumeti kot neposreden očitek tožnici, ki naj bi se zaradi nezadovoljstva z nakupom prostorov, zoper družbo E. posluževala nedopustnih in neprimernih ukrepov. Upravičena je zato pojasniti, da njena ravnanja niso nezakonita. Ne drži, da glede avta in bagra v popravku navaja nekaj, kar je bilo v prispevku že povedano. Res je bila v oddaji prikazana izjava pooblaščenke, da gospod K. ve, da to zemljišče ni njegovo, a ji je takoj sledila izjava direktorice podjetja E., da gre za funkcionalno zemljišče. Ker povprečnemu gledalcu zaradi takšnih izjav ni jasno, za kakšno oziroma čigavo zemljišče gre, je bilo treba pojasniti, da ne gre ne za funkcionalno zemljišče družbe E. oziroma K. ne za zemljišče koga tretjega, ampak so vozila parkirana na zemljišču tožnice. Neresničnost izjav o lastnini zemljišča je s pojasnilom o najemnem razmerju le dodatno utemeljena. Tudi glede elektrike je nesporno, da se celotna zgodba in očitki glede izklopov (napovedanih in nenapovedanih) nanašajo na tožnico, kar v nadaljevanju obrazloži. Predlagani popravek tudi ne predstavlja nebistvenega dopolnjevanja obvestila. Izjava pooblaščenke tožnice se je nanšala na napovedane izklope, v popravku pa tožnica zanika nenapovedane izklope in pojasni razlog zanje.

V posledici zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni podan noben od izločitvenih razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed.

Obrazložitev je pomanjkljiva in zato nesposobna za pritožbeni preizkus (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče ni pojasnilo, katere dokaze je izvedlo, saj je navedlo le to, da je prebralo listine v prilogi A in B. Poleg tega se ni opredelilo do vseh navedb tožnice. Njena pojasnila iz vloge z dne 12. 7. 2019 je v celoti prezrlo in ni ustrezno obrazložilo niti višine priznanih stroškov.

Ker je odločitev v glavni stvari nepravilna, je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodba sodišča prve stopnje je obrazložena do te mere, da je njen pritožbeni preizkus mogoč. To velja tudi v pogledu stroškovne odločitve. Drži sicer, da sodišče v sodbi ni konkretno pojasnilo, katere stroške je toženki priznalo, a se je pri tem, skladno z ustaljeno sodno prakso, sklicevalo na odmero, ki je razvidna iz stroškovnika v spisu. To za preizkus pravilnosti odmere zadošča. Enako velja za tisti del obrazložitve, v katerem je sodišče obrazložilo, katere dokaze je izvedlo. Pojasnilo, da je prebralo listine v prilogah A in B, namreč ne pomeni nič drugega kot to, da je sodišče prebralo vse s strani strank predložene listinske dokaze. Kateri so ti dokazi, pa je pritožnici znano, saj je del teh sama vložila v spis, listinski dokaz toženke pa ji je bil vročen. Da je dopustilo tudi dokaz s poslušanjem prispevka na USB ključku, je posebej navedeno.

7. Ker na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (kamor spada tudi kršitev pravice do izjave) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora biti v pritožbi konkretizirana. Tožnica bi morala pojasniti, do katere konkretne trditve se sodišče ni opredelilo, pa bi se moralo in zakaj. Zgolj sklicevanje na v spis vloženo vlogo ne zadostuje. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sodbi, preko razlogov, ki jih je sodišče navedlo za svojo odločitev, mogoče razbrati tudi stališče do vseh tožničinih relevantnih trditev.

8. Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka (prvi odstavek 26. člena ZMed). V konkretnem primeru pritožnica utemeljeno opozarja, da je presoja, da sporni prispevek ni prizadel njene pravice ali interesa, zmotna. Posameznik A. J. je v prispevku res posebej izpostavljen, a se prispevek, celostno gledano, ne osredotoča nanj kot posameznika, ampak se ukvarja s problematiko dveh poslovnih con, to je cone B. in cone C., v kateri je kot solastnica udeležena tudi tožnica. Slednja je v delu prispevka, ki je predmet popravka, na več mestih izrecno izpostavljena. Tako je izpostavljena že v uvodu, ko jo voditeljica oddaje predstavi kot avtoakustični, telekomunikacijski, trgovinski, pohištveni in nepremičninski imperij pod krovnim imenom A. ter posnetkom table z njenim imenom; tožnico voditeljica v nadaljevanju poveže z nakupom večinskega deleža v objektu P. ter jo opiše kot lastnico infrastrukture, trafo postaje in eno od lastnic stavbe P.; sporna izjava S. E. (povzeta v točki 40 izpodbijane sodbe) se nanaša na tožnico, slednja pa je večkrat omenjena še v nadaljevanju prvega dela prispevka1. Tožnica je bila, preko svoje pooblaščenke, v prispevku tudi vir pojasnil t. i. „druge strani“. Pritožbeno sodišče se zato s pritožnico strinja, da se celoten prvi del prispevka, ki obravnava industrijsko cono C., osredotoča na spore med etažnimi lastniki objekta P. in tožnico, ne pa na njihove spore z A. J. kot posameznikom. Odločitev o zavrnitvi zahtevka, ki je utemeljena na izostanku predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZMed, je zato nepravilna.

9. Vendar pa zgolj prizadetost pravice oziroma interesa predlagateljice ne zadostuje za ugoditev zahtevku za objavo popravka. Za to morajo biti izpolnjene še druge predpostavke. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka: v ožjem smislu gre za zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, v širšem smislu pa za navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to pomeni odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Merilom mora ustrezati celotni popravek. Prvi odstavek 27. člena ZMed namreč določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Urednik ne more objaviti (v primeru spora pa tudi sodišče ne more naložiti objave) spremenjenega popravka, torej popravka brez dela besedila, za katerega meni, da ne izpolnjuje zakonskih meril.2 Če je za del popravka podan odklonitveni razlog, ima to zato za posledico neobjavo celotnega popravka.

10. Pritožbeno sodišče po poslušanju prispevka in branju popravka, katerega objavo pritožnica zahteva, soglaša s sodiščem prve stopnje, da zakonskih pogojev za objavo popravka ne izpolnjuje že tisti njegov del, ki se nanaša na izjavo S. E.

11. Slednja je v oddaji, potem, ko je tožnica v prispevku predstavljena kot kupec večinskega deleža nekdanje tovarne D. in ena od dvanajstih etažnih lastnic stavbe P. s četrtinskim deležem ter po tem, ko je bilo s sklicevanjem na izjavo predsednice upravnega odbora etažnih lastnikov pojasnjeno, da so ostali etažni lastniki stavbe P. prostore skupaj z deleži na funkcionalnem zemljišču kupili pred „J.“, izjavila: „ A. si jemlje veliko moč, kljub temu, da so oni v resnici eni od etažnih lastnikov in pristopajo do nas z raznimi pogoji, hitrimi odločitvami.“ Ta izjava se tudi po presoji pritožbenega sodišča, glede na predhodna (zgoraj povzeta) pojasnila, nanaša na odločanje etažnih lastnikov oziroma na vlogo, ki si jo pri tem po mnenju S. E. jemlje tožnica (..jemlje si veliko moč..) ter na način njene komunikacije z ostalimi etažnimi lastniki (..pristopajo do nas z raznimi pogoji, hitrimi odločitvami..). Tožnica s pojasnjevanjem, da ne drži, da si želi hitre odločitve; da si za ureditev stanja v D. prizadeva že od leta 2005; da je bilo vsem etažnim lastnikom ob nakupu jasno, da celotna poslovna cona ni komunalno urejena; da bi to morala urediti občina, pa ni; da je občina predlagala odkup parkirišča in ne ceste in da je za to rabila več kot štiri leta od zadnjega predloga tožnice z natančno izdelano idejno zasnovo prometne ureditve na lokaciji, bistva sporne izjave (da si pri odločanju etažnih lastnikov jemlje veliko moč in da do etažnih lastnikov pristopa z raznimi pogoji in hitrimi odločitvami) ne zanika, niti ne ponuja bistvenih dopolnitev. Drži sicer, da v popravku, ko pojasnjuje, da si prizadeva za ureditev stanja v poslovni coni, izpostavi tudi to, da to počne ne le kot etažna lastnica, ampak tudi kot lastnica številnih zemljišč in infrastrukture, a to na presojo, ali so pogoji za objavo popravka izpolnjeni, ne vpliva. Lastniški položaj tožnice (s katerim bi sicer lahko pojasnjevala svoj položaj v razmerju do drugih etažnih lastnikov) je namreč v prispevku v zadostni meri predstavljen. Predstavljen je že neposredno pred sporno izjavo, ko je s strani novinarke povedano, da je tožnica lastnica večinskega deleža nekdanje tovarne, da je lastnica infrastrukture in trafo postaje. To, da je tudi lastnica zemljišč, pa je tožnica v oddaji tudi že izpostavila, ko je njena pooblaščenka pojasnjevala razloge za postavitev bagerja na zemljišče ob objektu P. Gre za izjavo„Kaj pa bi vi naredili na vašem mestu, če nekdo uzurpira vašo nepremičnino, vaše zemljišče. Kaj postaviš na svoje zemljišče je stvar lastnika in ne tistih, ki bivajo okoli tega zemljišča.“ Da je tožnica lastnica zemljišča je pooblaščenka izpostavila še v delu oddaje, ko je povedala, da „bo A. z nekim urejenim pogodbenim odnosom dovolila, da se preko njenih zemljišč uredi trafo postaja in tudi ostala infrastruktura, to jim je v interesu..“ Ponovno navajanje tega, kar je tožnica v oddaji že povedala, pa ne pomeni bistvenega dopolnjevanja navedb v oddaji.

12. Pritožbeno sodišče s presojo sodišča prve stopnje, da pogoji za objavo popravka niso izpolnjeni, soglaša tudi v delu, ki se nanaša na popravek navedbe G. K. iz družbe E., da sta bila avto in bager parkirana na njihovem zemljišču. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je bilo to, kar vsebuje popravek, v oddaji že povedano s strani tožničine pooblaščenke. Res sicer njeni prvi izjavi „da gospod K. ve, da to zemljišče ni njegovo“, sledi trditev direktorice podjetja E. „To je funkcionalno zemljišče“, vendar pa je nato v nadaljevanju pooblaščenka, ko ji novinarka postavi vprašanje, ali je tja treba postaviti 5-tonski bager, odgovorila: „Kaj pa bi vi naredili na vašem mestu, če nekdo uzurpira vašo nepremičnino, vaše zemljišče. Kaj postaviš na svoje zemljišče je stvar lastnika in ne tistih, ki bivajo okoli tega zemljišča.“ Iz te izjave je povprečnemu gledalcu popolnoma jasno, da tožnica trdi, da družba E. ni lastnica zemljišča, da je njegova lastnica ona sama in da zato to tudi ni funkcionalno zemljišče.

13. Presoji sodišča prve stopnje glede preostalih delov popravka pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi in meni, da pritožba utemeljeno izpostavlja zmotnost zaključka, da tudi v teh delih ne gre za zanikanje oziroma bistveno dopolnjevanje navedb v prispevku. Ker pa takšna delna utemeljenost pritožbe na odločitev ne more vplivati (glej točko 9 te sodbe), pritožbeno sodišče podrobnejših razlogov3 za svoje stališče, ne navaja, saj to ni potrebno (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP potrdilo.

15. Ker tožnica s pritožbo ni bila uspešna, do povračila stroškov pritožbenega postopka ni upravičena (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
1 „Ker je A. umaknila ponudbo, tako direktorica podjetja E., Š. K., so ostali edini ponudnik in ga kupili.“; „Nam je A. prekinila dostop preko rampe do zadnjega dela vhoda v našo delavnico“; „Želijo specifikacijo, česar jim A. ne da, zakaj?“; „..vendar se spet zapleta, ker morajo delno dostopati preko zemljišča A.“ „Občina je A. predlagala odkup te makadamske ceste..“; „A. bo z nekim urejenim pogodbenim odnosom dovolila, da se preko njenih zemljišč uredi trafo postaja in tudi ostala infrastruktura, to jim je v interesu, ker je težav zaradi infrastrukture, ki je v lasti A., nedvomno preveč.“
2 Glej odločbe VS RS II Ips 230/2013, II Ips 62/2013, II Ips 136/2013, II Ips 89/2018 in druge.
3 Ki v bistvenih delih sledijo argumentaciji pritožnice.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 26/1, 27, 31, 31/1, 31/1-2
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyODAw