<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 1160/2001
ECLI:SI:VSRS:2002:I.UP.1160.2001

Evidenčna številka:VS14357
Datum odločbe:24.01.2002
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:stranka v postopku

Jedro

Status prodekana tožniku ne daje aktivne legitimacije za izpodbijanje odločbe o razrešitvi dekana. Enako je tudi s pooblastilom tožniku, ki ga je razrešeni dekan med upravnim sporom preklical.

Izrek

1. Pritožba tožnika dr. E.Ž. se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 374/2001-3 z dne 6.12.2001.

2. Pritožbeni postopek se glede tožnika dr. L.G. in glede E.-p. fakultete v M. ustavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list. RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.9.2001, s katero je ta razrešila dr. L.G. s funkcije dekana Univerze v M. (v nadaljevanju EPF) in določila, da se predaja poslov opravi v roku 7 dni, najkasneje do 1.10.2001. Z istim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tudi zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 8.10.2001 in z dne 24.10.2001. Po presoji sodišča prve stopnje tožnik ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za izpodbijanje odločbe tožene stranke. Po določbi 1. odstavka 18. člena ZUS ima pravico do sodnega varstva tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. V spornem primeru pa se izpodbija odločba o razrešitvi dr. L.G. s funkcije dekana EPF in se ne odloča o pravici ali obveznosti tožnika, izpodbijani akt pa tudi ne posega v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Prav tako izpodbijani akt v ničemer ne posega v tožnikovo kandidaturo za dekana EPF. Ta se imenuje po posebnem postopku, ki ni neposredno povezan s postopkom razrešitve dekana. Tudi okoliščina, da je razrešeni dekan dr. L.G. tožnika pisno pooblastil, da ga v njegovi odsotnosti nadomešča, tožniku ne daje aktivne legitimacije za izpodbijanje odločbe o razrešitvi dosedanjega dekana. S prenehanjem pooblastiteljevih pooblastil namreč preneha tudi veljavnost pooblastil pooblaščencem. Funkcija prodekana članice univerze njenemu nosilcu v nobenem primeru ne daje aktivne legitimacije za izpodbijanje akta o razrešitvi dekana, ne glede na dejstvo, da je bil tudi tožnik razrešen s funkcije prodekana in da je tudi zoper to razrešitev sprožil upravni spor. Zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče zavrglo, ker je zavrglo samo tožbo. Zato, po stališču sodišča prve stopnje, ni pogojev oziroma procesnih predpostavk za odločanje o začasnih odredbah.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanju pred spremenjenim senatom oziroma da zadevo delegira v odločanje drugemu stvarno pristojnemu prvostopnemu sodišču. Navaja, da sta EPF in dr. L.G. kot enotna tožnika (sospornika) vložila enako tožbo kot on, podala pa sta tudi izjavo za stransko intervencijo na njegovi strani. Zato meni, da pritožbo vlagajo vsi trije tožniki kot enotni sosporniki. Spora ni možno razrešiti drugače kot enotno, na enak način, za vse sospornike, ki izkazujejo enak pravni in dejanski interes, in sicer, da se izpodbijana odločba o razrešitvi dekana EPF dr. G. odpravi oziroma spremeni tako, da se slednji razreši funkcije dekana dne 4.11.2001, tožnik pa istega dne imenuje za novega dekana EPF, ki do tedaj na podlagi notarsko overjenega pooblastila dr. G. z dne 2.10.2001 izvršuje tudi funkcijo dekana. Vprašanje njegovega pravnega interesa, kot procesne predpostavke, je v toliki meri povezano z glavno stvarjo, da o obstoju tega interesa ni mogoče odločati, ne da bi pri tem bilo odločeno o glavni stvari. Pravni interes za tožbo ima zato, ker ga je dr. G. pooblastil za vodenje poslov dekana do imenovanja novega dekana. Ker drugi prodekan iz vrst

visokošolskih učiteljev ni bil imenovan, bi kot edini prodekan na podlagi pooblastila in določb statuta Univerze v M. (v nadaljevanju:

statut) nadomeščal dekana do svojega imenovanja za dekana EPF. Kot kandidat z največ glasovi akademskega zbora EPF je že dne 3.10.2001 vložil pri rektorju zahtevo za imenovanje za dekana, vendar o tej zahtevi rektor še ni odločil. Zmotno in napačno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da zgolj razlogi zavrženja tožbe terjajo tudi zavrženje tožnikovih zahtev za izdajo začasnih odredb. Zavržena tožba še ni pravnomočna in zato ne more učinkovati. Na koncu pritožbe tožnik še meni, da avtoriteta rektorja kot profesorja prava večine sodnikov vpliva na delo sodišča, kar terja predlagano delegacijo drugega sodišča.

V odgovoru na pritožbo, ki ga je vložila odvetnica M.M. iz L., tožena stranka in dr. D.Z. (v.d. dekana) predlagata zavrnitev tožnikove pritožbe. Nadalje predlagata zavrnitev predlagane stranske intervencije EPF in dr. L.G. in se strinjata z razdružitvijo upravnih sporov. Podrejeno in zgolj iz previdnosti prerekata tudi vse pritožbene navedbe kot neutemeljene in v celoti soglašata z izpodbijanim sklepom.

K 1. točki izreka sklepa:

Pritožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo o razrešitvi dekana EPF dr. L.G., torej akt, ki je bil izdan v postopku, v katerem tožnik ni bil stranka. Zato bi moral svoj pravni interes za vložitev tožbe še posebej izkazati. Tožnik sicer utemeljuje svoj pravni interes (zlasti v pritožbi) z zakonskimi in statutarnimi pooblastili prodekana ter s posebnim pisnim dekanovim pooblastilom, vendar kljub navedenim razlogom, tudi po presoji pritožbenega sodišča, tega ne izkazuje. Statut sicer res določa, da prodekan med drugimi pravicami in dolžnostmi tudi nadomešča dekana z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan, vendar to nima zveze s postopkom razrešitve dekana. Zaradi preklica pooblastila, ki ga je dr. G. dne 17.12.2001 podal pri notarki, pa tožnik niti kot pooblaščenec ne more nadomeščati dr. G. v postopku njegove razrešitve kot dekana EPF.

Imenovanje dekana ureja statut v določbah od 331. do 336. člena. Pri tem kandidiranje novega dekana statut ne veže na razrešitev dotedanjega dekana. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da razrešitev dr. G. ne vpliva na postopek izvolitve novega dekana. Pritožbeno sodišče še dodaja, da razrešitev dr. G. tudi ne vpliva na zatrjevani molk organa (rektorja).

Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, ker izpodbijana odločba o razrešitvi dekana dr. G. očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist, pravilna in zakonita. Ob takšni odločitvi pritožbenega sodišča pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtev za izdajo začasnih odredb.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena, v zvezi z določbo 68. člena ZUS, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka sklepa:

Z dopisom z dne 31.12.2001, ki je prispel na upravno sodišče 3.1.2002, je dr. L.G. umaknil zase in za EPF vse vložene pritožbe, med drugim tudi pritožbo v tej zadevi. Ker o teh pritožbah sodišče še ni odločilo, je na podlagi 2. odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 16. člena ZUS, pritožbeni postopek glede njegove pritožbe in pritožbe EPF, ki je bila vložena po njegovem pooblastilu, ustavilo.

Ker pritožbi ni bilo ugodeno, pritožbeno sodišče predloga za delegacijo ni obravnavalo.


Zveza:

ZUS člen 18.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNzA4OA==