<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 2819/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2819.2014

Evidenčna številka:VSL0070745
Datum odločbe:05.11.2014
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan (preds.), Nataša Ložina (poroč.), Milan Mlinar
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:avtorski honorar - avtorsko delo - neupravičena uporaba glasbenih del

Jedro

Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom z dne 5.5.2014 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo glavnice v znesku 898,87 EUR in za zakonske zamudne obresti, obračunane od zapadlosti terjatve po posameznem računu do 4.5.2010, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.5.2010 do plačila (1. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi in spremeni zavrnilni del sodbe tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Pritožuje se iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Najprej povzema odločitev sodišča prve stopnje v predhodnem sojenju ter povzema razloge iz predhodne odločbe Višjega sodišča ter navaja, da sodišče prve stopnje napotilu sodišča druge stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje sicer pravilno povzema, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je bila kontrola novembra 2004 opravljena ter da so se ob tej kontroli javno priobčevala neodrska glasbena dela. S strani sodišča poudarjeno dejstvo, da tožeča stranka ni predložila zapisnika o kontroli z dne 26.11.2004 je povsem nerelevantno. Sodišče prve stopnje zmotno poudarja, da za dodatne kontrole v poslovalnici „M.“ tožeča stranka ni predložila nobenega zapisnika o kontroli, navedeno je nerelevantno, glede na to, da je dokazno breme, da tožena stranka kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno predvajala, prevaljeno na toženo stranko. Kontrola, izvedena v novembru 2004, je bila dokazana s predloženo prijavnico, tožena stranka pa niti izvedene kontrole, niti dejstva, da se je ob izvedeni kontroli glasba predvajala, ni prerekala, niti zanikala. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju dokazno breme nepravilno prevalilo na tožečo stranko in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeča stranka je dejansko stanje predvajanja avtorsko varovane glasbe v novembru 2004 izkazala, tožena stranka pa drugačnega dejanskega stanja od leta 2005 dalje ni izkazala. Sodišče je odločilo v nasprotju z napotki pritožbenega sodišča, kar predstavlja procesno kršitev po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Obrazložitev sodišča je tudi povsem nesmiselna in neživljenjska. V kolikor se je glasba predvajala, je najbolj življenjsko logično, da se je predvajala še naprej. Tožena stranka je vedela, da je prišlo do kontrole. Če bi prišlo do spremembe pri predvajanju glasbe, bi bilo edino smiselno, da bi tožena stranka tožeči takšno spremembo sporočila. Spremembe stanja ni sporočila, zato je neverjetno sklepanje, da naj bi kljub temu prišlo do prenehanja predvajanja glasbe. Arbitraren in neutemeljen je zaključek sodišča, ki sklepa, da naj bi bila poslovalnica zaprta z 31.12.2004, saj tožena stranka tožeče stranke o tem ni obvestila. V ugovoru je navedla, da naj bi že daljše obdobje ne obratovala, tudi v času odprtja pa se niso predvajala glasbena dela, pri čemer ni konkretizirala, kdaj naj bi poslovalnico zaprla, niti ni zaprtja z ničemer izkazala, čeprav je dokazno breme glede z njene strani zatrjevanih dejstev prav na njej. Navedbe o zaprtju prodajalne tožena stranka ni dokazala, sodišče se do tega ni opredelilo, obrazložitev sodbe ostaja v tem delu pomanjkljiva in nepreverljiva. Ugotovitev, da naj bi bila prodajalna zaprta v mesecu decembru 2009, pa ne more imeti vpliva na dejansko stanje pred tem. Obrazložitev sodbe tako v večih delih ne podaja razlogov oziroma podaja nejasne razloge, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da za predmetno poslovalnico tožena stranka tožeči stranki avtorskega honorarja ne dolguje. Sodišče se je v skladu z napotilom sodišča druge stopnje sicer opredelilo do dopisa z dne 23.6.2006, vendar povsem pristransko. Tožeča stranka je toženi stranki pošiljala povsem specificirane fakture, iz katerih je nedvoumno izhajalo, da se nanašajo na obe njeni poslovalnici in ne eno samo. Presoja sodišča prve stopnje, da dopis z dne 23.6.2006 za obravnavano zadevo nima nobene dokazne vrednosti, zato ni pravilna. Tožeča stranka vlaga pritožbo tudi zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o pravdnih stroških, sodišče bi moralo tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi, posledično pa toženi stranki naložiti povrnitev vseh pravnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede tožbenega zahtevka tožeče stranke zoper toženo stranko zaradi plačila avtorskega honorarja oziroma nadomestila za predvajanje glasbenih del za poslovalnico „M.“ je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je bila dne 26.11.2014 opravljena kontrola v prodajalni „M.“ in da so se ob kontroli javno priobčevala neodrska glasbena dela. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje med drugim zaključilo, da je bila prodajalna „M.“ zaprta, med drugim tudi na podlagi izpovedbi T. V., ki je zaprtje ugotovila v decembru 2009 in po domnevi sodišča o tem obvestila tožečo stranko, pa je ta kljub temu tudi za mesec december 2009 izstavila račun. Pritožnica ima prav, da zgolj navedeno za obdobje od januarja 2004 do decembra 2009 res ne bi moglo biti odločilno. Vendar pa sodišče zaključka o zaprtju prodajalne ni oprlo le na izpoved T. V., pač pa tudi na sklep o prenehanju poslovanja, na podlagi katerega je sodišče zaključilo, da je bila prodajalna zaprta z 31.12.2004 in ki ga je sodišče prve stopnje vpogledalo na naroku za glavno obravnavo dne 18.3.2014 (priloga B2). Pritožbena navedba, da naj bi bil takšen zaključek sodišča arbitraren in neutemeljen zato, ker tožena stranka tožeče stranke o tem ni nikoli obvestila, tako ni utemeljena. Prav tako ne drži, da navedbe o zaprtju prodajalne tožena stranka ni dokazala in da se sodišče do tega ni opredelilo. Z navedenim sklepom je namreč v nasprotju s pritožbenimi navedbami tožena stranka zaprtje prodajalne dokazala. Sodišče je zaprtje ugotovilo na podlagi navedenega sklepa, zato ne drži, da se do tega dejstva ni opredelilo, obrazložitev sodbe se je tudi v tem delu dalo preizkusiti in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

5. Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31.12.2004, je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje oziroma zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31.12.2009 pravilna. Odločilno je, da tožena stranka zaradi zaprtja prodajalne avtorskega honorarja za predvajanje glasbenih del tožeči stranki ni dolžna plačati, tudi če o zaprtju prodajalne tožeče stranke ni obvestila. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je obrazložitev sodišča povsem nesmiselna in neživljenjska, ker bi bilo edino smiselno, da bi, v primeru, da bi prišlo do spremembe pri predvajanju glasbe, tožena stranka tožeči stranki takšno spremembo sporočila.

6. Tožeča stranka je torej res izkazala predvajanje avtorsko varovane glasbe v novembru 2004, vendar pa je tožena stranka izkazala, da je bila prodajalna od 31.12.2004 dalje zaprta, glede na takšne ugotovitve pa tudi ne drži, da sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ne bi upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča in da je odločilo v nasprotju z njimi. Zatrjevana kršitev določb postopka ni podana.

7. Navedeno velja tudi glede dopisa z dne 23.6.2006, do katerega se je sodišče prve stopnje v skladu z napotilom sodišča druge stopnje prav tako opredelilo, v nasprotju s pritožbenimi navedbami pa tudi ne pristransko. Glede na to, da je bila prodajalna zaprta z 31.12.2004 je pravilno zaključilo tudi, da dopis z dne 23.6.2006 za obravnavano zadevo nima dokazne vrednosti oziroma na dokazno oceno, glede na to, da iz dopisa ni bilo razvidno, na katere prodajalne so se odprte postavke nanašale in sodišče tudi na podlagi dopisa tožeče stranke v povezavi s prej omenjenim dopisom ni moglo ugotoviti, na katere poslovalnice se je nanašal spisek neplačanih računov, ni mogel vplivati.

8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je, glede na to, da je bila poslovalnica zaprta z 31.12.2004, tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila oziroma avtorskega honorarja za predvajanje glasbenih del za čas od januarja 2005 do decembra 2010, pravilno zavrnilo in s tem pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

9. Ne drži, da sodišče v večih delih ne podaja razlogov oziroma da podaja nejasne razloge. Sodišče prve stopnje je podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, te je bilo mogoče tudi preizkusiti, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Pritožba je neutemeljena tudi glede stroškovne odločitve, saj ne drži, da bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi in toženi stranki naložiti povrnitev vseh pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki. Glede na to, da je tožeča stranka (upoštevaje tudi predhodno že pravnomočno odločitev) z zahtevkom delno uspela, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške pravdnega postopka na prvi stopnji (drugi odstavek 154. člena ZPP).

11. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. in 154. člen ZPP).


Zveza:

OZ člen 190.
Datum zadnje spremembe:
15.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4MTc4